Iz želje po boljši domači hrani je v kotlu mame Irene zadišalo po okusni juhici. Zdrava juhica je projekt, ki je nastal v želji po spodbujanju zdrave prehrane otrok in zdravih medsebojnih odnosov. Irena nam je odgovorila na nekaj vprašanj, za konec pa zaupala še recept za praznične piškote in juhico.

S procesirano hrano, polno umetnih aditivov in arom, otroci že zelo kmalu izgubijo okus za pristne in naravne okuse. Da današnji otroci mislijo, da korenje raste na drevesu in brokoli pod zemljo, je za Ireno Tomažin, ustanoviteljico projekta, preprosto nedopustno. Zdi se ji vredno vzpostavljati temelje zdravega načina življenja in prehranjevanja že pri najmlajših, kar jih uči tudi skozi igrive delavnice.

Kaj vse ponuja Zdrava juhica?

Irena: V okviru projekta Zdrava juhica nudimo kuharske delavnice in doživetja za otroke in odrasle ter občasni catering hranljivih juhic in slastnih pit po naročilu. Na delavnicah za otroke se nam lahko vsak mesec pridružite v Družinskem centru Mala Ulica v Ljubljani, sodelujemo tudi z različnimi neprofitnimi organizacijami, družinskim centrom OAZA, društvom Taka tuka ter z ekološko trgovino Kalček. Za vrtce, šole in podjetja skupaj s partnerji organiziramo delavnice zdrave prehrane ter vodimo izobraževanja o komunikacijskih veščinah, mediaciji in zdravih odnosih. Prehrana namreč pomembno vpliva tudi na naše misli, počutje, razmišljanje in medsebojne odnose, zato se mi zdi pomembno vse te vidike povezati med seboj.

Kot ambasadorji mednarodne pobude Jamieja Oliverja Food Revolution Day vsako leto v mesecu maju organiziramo družabno kuhanje, kjer otroke in družine navdušujemo nad pripravo preprostih, zdravih jedi. Več kot 2000 ambasadorjev nas je že iz 120 držav sveta, s katerimi si izmenjujemo med seboj odlične prakse. Gibanje postaja iz leta v leto večje in pomembno prispeva k ozaveščanju in reševanju globalnega problema uživanja nezdrave hrane in s tem povezanim porastom zdravstvenih težav otrok po svetu. Trenutno sodelujemo tudi s slovenskim podjetjem Dodekaeder pri razvoju nove slovenske igre Človek ne jezi se evolucija, ki klasično igro nadgradi z različnimi didaktičnimi vidiki, kot so učenje seštevanja, množenja, razvijanje kreativnosti pri otroku ter prepoznavanje in obvladovanje različnih čustev, ki se porajajo med igro.

Z juhicami so najraje pogrejemo v mrzlih dneh. Kakšne bi nam priporočali za zimske dni?

Preproste juhice iz kvalitetnih, naravno pridelanih sestavin, pravo mero začimb in dobrih misli, še zlasti v zimskem času prijetno ogrejejo misli in telo. Juha, ki vsebuje vse pomembne elemente - ogljikove hidrate, beljakovine in kakovostne maščobe, je lahko povsem samostojen, okusen in hranljiv obrok. V svojih receptih se izogibam umetnim ojačevalcem okusov ter drugim nenaravnim dodatkom, rafinirani soli in hidrogeniranim maščobam ter gostilom na osnovi bele moke. Smetano mlečnega izvora nadomestim z rastlinsko, npr. riževo, ovseno, kokosovo ali mandljevo. Z ustreznimi začimbami, kot so janež, kumina, kurkuma in ingver, pa tudi z dodatkom alg, lahko blagodejno vplivamo na prebavo. Da juha postane polnovreden in dovolj nasiten obrok, jo lahko preprosto zgostimo s koruznim ali riževim zdrobom, proseno ali ajdovo kašo, kvinojo, amarantom in jo torej pripravimo kot enolončnico. Pred serviranjem ji dodamo žlico hladno stisnjenega olja. Zraven juhe lahko postrežemo kos polnovrednega doma pečenega kruha, skodelico kaše, oreščkov ali kos pite.

Se vam zdi, da je v Ljubljani težje ali lažje jesti zdravo, kot morda na deželi?

Zdrava prehrana je odvisna predvsem od volje posameznika in prioritet, ki si jih vsak sam postavi. V Ljubljani je izredno pestra ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah, sveži pridelki iz slovenskih ekoloških kmetij so dostopni na tržnicah. Tudi restavracije vse bolj ponujajo pester izbor jedi, primernih tudi za različne diete oz. prehranske izbire. Po drugi strani so ljudje na podeželju bolj v stiku z zemljo in naravo, več hrane sami pridelajo in več je tudi medsebojne izmenjave pridelkov. Medtem, ko se ljudje v mestih soočajo s pomanjkanjem časa za umirjen, kvaliteten obrok, ljudje na podeželju hrani posvečajo več časa in je zato morda tudi (pre)več pojedo. Kot pri vseh stvareh je tudi pri hrani treba najti pravo ravnotežje. Veseli me, da se vedno več kmetij odloča za ekološki, biodinamičen način pridelave. Kar včasih pogrešam pri turističnih kmetijah in osmicah je pestrejša ponudba jedi za specifične prehranske diete oziroma okuse – vse več ljudi se namreč sooča z določenimi prehranskimi omejitvami in jim prehrana lahko postane izziv, kadar se odpravijo na pot. Ponudba, ki me razveseli, pa je nadvse preprosta: zvrhana skleda domače solate, kislo zelje, repa in ajdovi žganci - nezabeljeni (smeh). In pa seveda kakšna dobra juhica.

Kaj se vam zdi največja težava pri današnji prehrani otrok v vrtcih in šolah?

Prehrana otrok v vrtcih in šolah je povezana z različnimi vidiki. Po eni strani je precej omejena s finančnim okvirom in formalnimi postopki, po drugi strani pa z zakoreninjenimi navadami vodij prehrane ter prehransko izbiro otrok, ki je tesno povezana z načinom prehranjevanja v primarni družini. Zelo me je presenetilo dejstvo, kako pogosto so otroci v vrtcih bolni, koliko sladkorja in nezdrave hrane se najde tako na domačih krožnikih kot v javnih ustanovah, pa tudi kako malo otroci dejansko poznajo sadje in zelenjavo. V nekaterih vrtcih se je prehrana že precej izboljšala, vodje prehrane se zelo trudijo in po svojih zmožnostih vključujejo tudi ekološke in lokalne pridelke na jedilnike. Sicer se s strukturo obrokov pogosto ne strinjam povsem, vendar je treba včasih tudi sprejemati kompromise. Predvsem pa se zavedam, da se spremembe odvijajo postopoma, s pravim, pozitivnim pristopom in dialogom vseh deležnikov.

Kako otroci sprejemajo znanje o zdravi prehrani?

Otroci so predvsem zelo dojemljivi, vedoželjni in iskreni. Zelo jih zanima, kako deluje njihovo telo, katera hrana je odlična za hitre misli in močne mišice ter kakšno hrano potrebujejo vojaki – njihovi prijatelji mikrobi v telesu, da se lahko bojujejo proti zunanjim virusom in bakterijam. S pravo energijo, potrpežljivostjo in lastnim zgledom lahko nanje prenesemo zdrave navade že od mladih nog. Zelo pomembno je, da jih vključimo v pripravo jedi, jih pri tem spodbujamo in pohvalimo. Otroci morajo začutiti in občutiti hrano z vsemi svojimi čutili, jo vonjati, tipati, rezati. Če uporabimo še igriv pristop, zgodbe in pesmi, je uspeh zagotovljen!

Na kaj je Zdrava juhica najbolj ponosna?

Na vsakega jedca, ki premaga strah pred zelenjavo in z zanimanjem okuša zdrave in okusne zelenjavne jedi.

PROSENA JUHA S CVETAČO IN KOKOSOM

Za 1 liter juhe potrebujemo:

300g cvetače, 100g korenja, 35g prosene kaše,  8 dcl vode, 1 dcl riževe smetane, 50g kokosovega musa oz. kreme,  sveža zelišča (timijan, peteršilj, koriander), 1/2 čajne žličke mlete mešanice začimb (kumina, kurkuma, curry, ingver, ras el hanout), 1/2 žličke nerafinirane soli (oz. po okusu).  

Priprava:

Proseno kašo dobro speremo pod vročo vodo ter zakuhamo v vreli vodi - če jo predhodno namočimo, bo hitreje kuhana. Dodamo na koščke narezano cvetačo in korenje, solimo in začinimo. Kuhamo približno 15-20 minut, dodamo še kokosovo in riževo kremo, ter juho spasiramo. Če želimo gostejšo juho, med kuhanjem vmešamo dve žlici koruznega zdroba.  

Namig:

Namesto kokosove in riževe kreme lahko dodamo juhi kremo iz indijskih oreščkov: namočene oreščke zmiksamo z nekaj vode ter sveže pripravljeno kremo vmešamo v juho, ki se kuha. Namesto prosene kaše lahko juho zgostimo z rdečo ali rumeno lečo. Za lažjo prebavo in dodatna hranila priporočamo, da med kuhanjem leče v juho dodate manjši strok kombu alge. 

ZDRAVI PRAZNIČNI PIŠKOTI - KAMUTOVI PIŠKOTI Z MAKOM IN MANDLJI

300g kamutove moke (ali katere druge moke, za brezglutensko testo smo na delavnici uporabili mešanico ajdove, riževe, mandljeve in tapiokine moke, dodali smo še 1 žlico kakava)

50g mletih mandljev, 2 žlici mletega maka, 1 žlica namočenih mletih chia semen, 150g ekološke nerafinirane rastlinske maščobe (npr. Alsan Bio ali kokosovega olja), ščep himalajske soli, 1 zravnana žlica vinskega kamna ali eko pecilnega praška, 1/2 žličke cimeta, 1/4 žličke vanilije v prahu, 1/2 dcl javorjevega sirupa, 1 dcl riževe kreme ali napitka.

Priprava:

Sestavine stresemo v posodo, najprej pomešamo suhe sestavine, nato dodamo še tekoče (če uporabljamo nerefinirano margarino, jo pustimo nekaj časa na sobni temperaturi, da se zmehča) in vse skupaj dobro zmešamo in pregnetemo s prsti. Nežno razvaljamo ter z rokami ali modelčki oblikujemo različne oblike piškotov, ki jih po želji okrasimo s sadnim ali čokoladnim nadevom. Pečemo v pečici okoli 12 minut na 175 stopinj, odvisno od debeline piškotov.

Vabljeni tudi na brezplačno božično slaščičarsko delavnica za otroke, danes ob 17.00 na Celovško 268! Z otroki bomo izdelali slastne slastne marcipanove okraske in čokoladne kroglice presenečenja. Uporabili bomo le skrbno izbrane rastlinske sestavine in naravna, telesu prijazna sladila, ter izmenjali ideje, zakaj je pomembno, da skrbimo za svoje zdravje. Namenjeno otrokom, starim od 3. leta, in staršem. Predvideno trajanje ura in pol. Udeležba je brezplačna. Prijave na info@kalcek.si

Pripravila. Ana Vehovar

Uredila: Urška Košir in Jaka Jaklič

Spletna stran: Zdrava juhica

Foto: Martina Zaletel in Mateja Jordovič Potočnik