Svetlobna gverila: V temi - 27. maj do 26. junij 2015
Letošnji festival svetlobe je s preddogodki krenil že v začetku aprila, vrhunec dogajanja pa se bo pričel 27. maja. Svetlobna gverila se tudi ob letošnji festivalski izdaji na poseben način loteva predstavljanja umetniških stvaritev, ki pri svojem učinkovanju kot medij uporabljajo svetlobo. V letu 2015 so v Ljubljani predstavljena dela domačih in mednarodnih avtorjev, osredotočena na témo festivala, ki nosi naslov 'V tèmi'. Program festivala tvorijo razstave, instalacije, projekcije, performansi, predavanja in delavnice, potekal pa bo v galerijskih prostorih in na javnih mestnih površinah v centru mesta.
9. festivalska izdaja - Ljubljana - različne lokacije
V letu, ki ga je Unesco razglasil za Leto svetlobe in svetlobnih tehnologij, je središče Ljubljane spremenjeno v živahno prizorišče, kjer osrednjo vlogo igrala svetloba. Festival meščanom in obiskovalcem Ljubljane ponujajo obilico zanimivih in privlačnih umetniških stvaritev za mnoge estetske užitke.
Letos so se organizatorji pri izvedbi programa še tesneje povezali s številnimi lokalnimi producenti, zlasti z izobraževalnimi ustanovami. Dijakom in študentom ter bodočim generacijam kreativcev, s tem omogočajo pridobivanje dragocenih izkušenj pri uresničevanju in predstavljanju lastnih stvaritev.
Tematsko se letošnja Svetlobna gverila posveča različnim aspektom tème kot sestavnemu delu svetlobe. Svetloba in senca sta nerazdružljivi del iste izkušnje, pri čemer njuno razmerje vsebuje obilico fizikalnih in metaforičnih izhodišč. Prehajanje med svetovoma tème in svetlobe je zaznamovano s številnimi fenomeni, ki od nekdaj burijo človekovo domišljijo in razum. Program se tako ozira v svetove onkraj vidnega, onkraj neposredne svetlobe. Svetloba omogoča, da stvari in predmeti postanejo vidni in razpoložljivi čutom, kot taki pa podvrženi človekovi racionalni presoji in opazovanju. A kaj se zgodi, ko naravne svetlobe ni več?
K sodelovanju so bili povabljeni avtorji in avtorice projektov, ki raziskujejo vse tisto, kar se izmika običajnemu pogledu, kar zamaje gledalčevo percepcijo. Izbrana so bila avtorska dela, ki se spopadajo z realnostjo na način, da zamajejo njeno samoumevnost in poudarijo njeno izmuzljivost. Skušali so se dotakniti vprašanja, kako svetloba vpliva na našo percepcijo kot tudi na samo izraznost in vsebino umetniškega dela. Na festivalu predstavljeni projekti se tako poigravajo z razmerjem med vidnim in nevidnim, a tudi med realnostjo in fikcijo; s svojevrstno umetniško lucidnostjo se osredotočajo tudi na svet prividov, sanj in iluzornih predstav, ob tem pa se marsikdaj podajajo tudi v svet nezavednega in nedosegljivega.
Park Geometrika - Park Zvezda - Kari Kola in ostali sodelujoči - Ljubljana
Preddogodek: 22. maj - 1. junij 2015
V družbi finskega velemojstra osvetljevanja Karija Kole se Laboratorij Svetlobne gverile podaja k izvedbi enega zahtevnejših projektov doslej – ambiciozna osvetlitev ljubljanskega parka Zvezda predstavlja zaključno etapo večmesečne delavnice, ki jo je Kari Kola zastavil skupaj z dijaki in študenti ter profesorji Fakultete za arhitekturo, Naravoslovnotehniške fakultete – Oddelek za tekstilstvo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Srednje šole za oblikovanje in fotografijo.
Projekt preizkuša sodobne tehnike urbanega osvetljevanja. Zasnova osvetlitve izhaja iz geometrije parka in njegove flore, pri čemer uporaba različnih dinamičnih svetlobnih virov in lebdečih skulptur ustvarja poseben izkustveni ambient. Ta je zasnovan kot ogromna instalacija na prostem se park preobrazi v geometrijski poligon luči ter abstraktnih oblik, ki neprestano spreminjajo njegov karakter. Projekt je še toliko bolj dragocen zaradi sodelovanja več skupin študentov in dijakov, ki bodo ob umetniku in somentorjih (Elena Fajt, Marija Jenko, doc. dr. Tomaž Novljan, Boštjan Drinovec in Damijan Kracina) krepili svoje znanje in izkušnje s področja rabe in oblikovanja svetlobe ter kolektivnega dela.
Kari Kola je umetnik in oblikovalec svetlobe, ki je v svoji karieri izvedel osvetljevanje številnih komercialnih ter umetniških projektov, podpisuje pa se tudi pod vrsto nadvse obsežnih svetlobnih instalacij v naravnem okolju. Kari Kola deluje kot tehnični in umetniški vodja številnih produkcij, značilno za njegovo delo pa je vešče prepletanje različnih izraznih sredstev in medijev. Je ustanovitelj uspešnega podjetja Valoparta in festivala Aurora Carealis, ki je na Finskem prvič potekal lanskega decembra.
Nočni obiskovalci park pred Fužinskim gradom (MAO) - Katja Paternoster - Ljubljana
16. april - 26.junij 2015
Po odprtju razstave Ti rečeš svetloba, jaz mislim senca, vabljeni v park pred MAO, kjer boste lahko razkrivali, kaj se v mestu dogaja ponoči, ko vsi spijo. Ob odsotnosti ljudi si naše ulice in parke takrat prisvojijo tudi številne živali. Človekov življenjski prostor pomeni obilico hrane, zato zavetje v urbanem okolju iščejo tudi bitja, ki jih tam običajno ne pričakujemo: lisice, divji prašiči, srnjad ... Svetlobna instalacija Katje Paternoster z naslovom Nočni obiskovalci se na neposreden način dotika pojava prisotnosti divjih živali v mestu; umetnica jih je upodobila v nizu svetlobnih objektov, s katerimi opozarja na njihovo skrito prisotnost.
Katja Paternoster (roj. Lavriša) je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kot samostojna arhitektka sodeluje pri projektih in natečajih z različnimi arhitekturnimi biroji. Dejavna je tudi na področju oblikovanja svetlobe, zanima jo predvsem izpostavljanje aktualnih tematik s pomočjo svetlobnih instalacij v odnosu do opazovalca.
Navdih za projekt je avtorica dobila ob obiskih parka pred Fužinskim gradom: živali predvsem v nočnem času zapuščajo svoja bivališča na bližnjem Golovcu in se neopazno prikradejo v bližino človeških bivališč. Katja Paternoster s svojim delom tako izpostavlja vprašanje sožitja divjih živali in urbanega okolja. Svetlobnim skulpturam je s pomočjo veščega tridimenzionalnega modeliranja vdahnila življenje, s simbolno gesto umeščanja skulptur v naravo pa obenem obeležila resnične gospodarje konkretnega prostora. Obiskovalci grajskega parka bodo med sprehodi srečevali nenavadna bitja, katerih navzočnost simbolizira sobivanje človeka in živali.
Pripravila: Urška Košir
Vir: Svetlobna gverila
Fotografije: arhiv Svetlobna gverila
Spletna stran: Svetlobna gverila