Moderna galerija je nacionalni muzej, ki v skladu s svojim poslanstvom deluje na področju dveh vsebinskih sklopov – moderne in sodobne umetnosti. Ustanovljena je bila leta 1947 kot muzej moderne umetnosti. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je Moderna galerija postala osrednja državna ustanova za moderno in sodobno umetnost in vse bolj aktivna povezovalka lokalnega prostora z mednarodnim, še zlasti srednje- in vzhodnoevropskim kontekstom.

Pobudo za gradnjo nacionalnega muzeja in razstavišča, ki bo za razliko od Narodne galerije predstavljalo moderno umetnost je dal umetnostni zgodovinar,  kritik, pisatelj in diplomat Izidor Cankar, zidavo pa je omogočila znatna finančna podpora iz zapuščine industrialca Dragotina Hribarja. Novo muzejsko stavbo je v tridesetih letih zasnoval eden najvidnejših slovenskih arhitektov 20. stoletja Edvard Ravnikar.

Projekt je bil rezultat njegovega temeljitega premisleka o potrebah in nalogah sodobnega umetnostnega muzeja v tistem času. Ravnikar je zasnoval oblikovno nevtralno stavbo, »belo kocko«, v kateri so razstavni prostori hierarhično enakovredni, osrednja dvorana, iz katere je možen dostop v druge razstavne prostore, pa omogoča neodvisno postavitev različnih razstav in zbirk. V arhitekturi Moderne galerije lahko prepoznamo tako vplive Ravnikarjevega učitelja Jožeta Plečnika kot tudi racionalistične in funkcionalistične elemente, ki izhajajo iz arhitekturnega modernizma legendarnega Le Corbusiera, pri katerem je Ravnikar nekaj časa delal.

Leta 1941 je gradnjo prekinila vojna; stavba je vse do leta 1945 služila kot vojaško skladišče. Po koncu vojne so gradnjo nadaljevali. Moderna galerija je bila formalno ustanovljena z uredbo vlade Ljudske republike Slovenije z dne 30. decembra 1947, ki je začela veljati 3. januarja 1948. Prvi ravnatelj galerije je postal slikar Gojmir Anton Kos (1948-49), za njim dr. Karel Dobida (1952-57). Leta 1957 je ta položaj prevzel Zoran Kržišnik, ki je delo Moderne galerije kot upravnik vodil že od leta 1947, in ostal ravnatelj do leta 1986. V obdobju 1986-1992 je bil direktor Moderne galerije dr. Jure Mikuž, od leta 1992 naprej pa Zdenka Badovinac.

V galeriji se je takoj po ustanovitvi začela živahna razstavna dejavnost, leta 1951 so odprli prvo stalno razstavo slovenske umetnosti od impresionizma do leta 1950. Moderna galerija je pripravila vrsto pomembnih razstav in drugih prireditev, ki so bile marsikdaj prelomne za razvoj slovenske umetnosti.

Moderna galerija v času socializma ni povsem ustrezala prevladujoči, tj. zahodni paradigmi muzeja moderne umetnosti, čeprav se je po svojih najboljših močeh zgledovala po njej. V smislu arhitekture in predstavitvenih načinov umetnosti je sicer sledila modernističnim kanonom, vendar se je hkrati z njimi skušala izogibati ideološkimi pritiskom. Zanimivo je, da je na koncu prav modernistični formalizem še najbolj ustrezal oblastem, ki so s pridom znale izkoristiti njegovo navidezno nevtralnost in nezainteresiranost za aktualne družbene probleme.

Do razpada nekdanje skupne države Jugoslavije je Moderna galerija sistematično zbirala dela slovenskih umetnikov. Tudi njena razstavna politika je bila usmerjena predvsem nacionalno, največja izjema je bil leta 1955 ustanovljeni Mednarodni grafični bienale, katerega organizacijo je leta 1985 prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki je takrat postal samostojna institucija.

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je Moderna galerija postala osrednja državna ustanova za moderno in sodobno umetnost in vse bolj aktivna povezovalka lokalnega prostora z mednarodnim, še zlasti srednje- in vzhodnoevropskim kontekstom. Eden glavnih rezultatov slednje usmeritve je postala leta 2000 ustanovljena mednarodna zbirka Arteast 2000+.

Moderna galerija (MG+) se je leta 2007 zaprla zaradi temeljite obnove matične stavbe, ki jo je prevzel biro Bevk Perović arhitekti, izbran na javnem razpisu. Prenova je trajala do jeseni 2009. Spomeniško zaščitena stavba je ohranila vse dotedanje značilnosti, do bistvenih sprememb je prišlo le v kletnih prostorih, kjer je poleg sodobnih depojev in fotoateljeja Moderna galerija dobila dodatna prostora za obiskovalce, avditorij in kavarno.

Zaradi rastoče prostorske stiske je Ministrstvo za kulturo RS Moderni galeriji že leta 1995 dodelilo v uporabo še eno stavbo, in sicer nekdanjo vojašnico Jugoslovanske ljudske armade na Metelkovi. Še pred obnovo je bila leta 2000 tam prvič predstavljena zbirka Arteast 2000+, ki je že takrat najavila koncept muzeja sodobne umetnosti.

Stavba Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) je del nekdanjega avstroogrskega vojaškega kompleksa, ki ga je po drugi svetovni vojni prevzela Jugoslovanska ljudska armada. Po njenem odhodu leta 1991 je država južni del kompleksa dala v uporabo muzejem, severni del pa so zasedli umetniki in aktivisti, ki so leta 1993 ustanovili AKC Metelkova Mesto. Južni del je Ministrstvo za kulturo RS zasnovalo kot muzejski kare in najprej obnovilo stavbe Slovenskega etnografskega muzeja in dislocirane enote Narodnega muzeja Slovenije ter nazadnje še stavbo, v kateri je Moderna galerija predvidela prostor za sodobno umetnost. Obnovo vojašnic in ureditev kareja je prevzel biro Groleger arhitekti.

Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) je bil dokončno odprt konec novembra 2011, Moderna galerija (MG+MSUM) pa je svojo dejavnost dokončno razdelila na dve veliki enoti, Moderno galerijo (MG+, muzej moderne umetnosti), ki ostaja v obstoječi stavbi na Tomšičevi ulici, in Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v kompleksu nekdanje vojašnice na Metelkovi ulici.

Razlika med Moderno galerijo (MG+) in +MSUM-om temelji na zgodovinskem razvoju Moderne galerije, njenih zbirk, razstavne politike in kulturno-političnega konteksta ter na potrebi po prevrednotenju modernizma in artikulaciji sodobnosti kot nečesa, kar se nujno razlikuje tako od modernizma kot od postmodernizma in označuje posebno stanje umetnosti, njenih institucij in družbenih pogojev.

Pripravil: Jaka Jaklič

Uredila: Urška Košir

Foro: arhiv Moderna Galerija, Dejan Habicht, Matija Pavlovec,

Vir: Moderna Galerija