Zartab Khan ali Aman, kot ga kličejo prijatelji, je v Slovenijo prišel po poti usode. ‘Bilo je zapisano v moji karmi’, mirno pojasni. Zartab prihaja iz Indije, natančneje iz Rajastana, mesta Jaipur na severu Indije, okoli 200 km južno od glavnega mesta New Delhi, v Ljubljani pa živi že skoraj 10 let. V našo deželo ga je pripeljala ljubezen, vsem domačim in tujim sprehajalcem Trubarjeve pa je zagotovo poznana njegova prikupna indijska trgovina Kašhida.

Zakaj ste prišli v Ljubljano?

Tako je bilo zapisano v moji Karmi. Nikoli si niti v sanjah nisem predstavljal, da bom prišel v Evropo, a se je naenkrat zgodilo. Bil sem na poroki prijatelja, kjer me je ogovoril neki vedeževalec. Povedal mi je, da bom kmalu zapustil Indijo, a ga nisem preveč resno vzel. Čez manj kot teden sem po najbolj nenavadnem sklopu naključij že sedel na letalu in potoval proti Evropi. Kasneje, ko sem že živel v Sloveniji in sem se vrnil v Indijo na obisk, sem naletel na drugega vedeževalca pa sem ga za hec vprašal, če bom še dolgo živel v Indij. Pogledal je v mojo dlan in mi je odvrnil: ''pa saj si jo že davno zapustil....'' Od takrat naprej svojih dlani raje ne kažem več naokrog. V Slovenijo sem sicer prišel zaradi ljubezni, a pred tem  še nikoli nisem bil v ‘zahodnjaški’ državi. Ker sem se tu zaljubil, poleg tega pa je vaša dežela resnično lepa, sem se odločil ostati.

Kako bi primerjali Ljubljano in Jaipur?

Tam je seveda precej večje število in gostota ljudi, saj v samem mestu živi več prebivalcev kot v celi Sloveniji. Moški imajo veliko svobode, ženske malo manj. Mislim pa, da je vsakdanje življenje v Indiji precej lažje kot v Sloveniji. Če želiš na primer odpreti podjetje ali nekaj prodajati na ulici, da se preživljaš, ne potrebujemo velikih posojil ali posebnih dovoljenj. Ravno tako ne plačujemo davkov, zato pa na koncu ostane veliko več denarja. V Sloveniji je ravno nasprotno. Bremenijo nas veliki davki, zaradi tega podjetja manj zaposlujejo in je težje najti službo. Veliko davkov se zbira za tako majhno državo. Manj ljudi živi tu, manj je velikih podjetji in manj proizvodnje. Zelo dobro je šolstvo, drugo vprašanje pa je seveda, kaj s tem naredite… Sicer se v svoje rojstno mesto rad vračam, a sem tudi tu zelo srečen, saj je država mirna in varna, ljudje pa so zelo prijazni.

Kako pa bi primerjali vsakodnevno življenje tu in tam?

Jaz imam na primer vsakodnevno precej dela z vodenjem svoje Indijske trgovine, predvsem z birokracijo. Ne smem zboleti, ker nimam nikogar, ki bi me lahko nadomestil. Vsak dan moram odpreti in zapreti ob določeni uri. Načeloma je vsak moj dan enak, zgodaj vstanem in odprem trgovino, pozno zaprem, nato pa grem zvečer na sprehod in domov na večerjo. V Indiji je kar se tiče tega, vse drugače… Oče ima veliko podjetje s 50 zaposlenimi, a so vsi sproščeni. Če je v mestu na primer festival, se tovarna preprosto zapre za nekaj dni. Če v Indiji lastnik trgovine zboli, pač ostane doma v postelji in mu ni treba na trgovino napisati niti, zakaj je zaprta. Lahko pa reče bratu, prijatelju ali komu tretjemu naj ga zamenja in za to ne potrebuje kakršnihkoli posebnih dovoljenj. Tudi družine so precej bolj povezane v Indiji, do starejših članov je vedno spoštovanje in se vedno ravna po njihovih navodilih, medtem, ko so tu odnosi pogosto drugačni.

Kakšni se vam zdijo ljudje tu, v primerjavi z Indijci?

Tukaj živim že dolgo in imam mnogo prijateljev, ki so zelo prijazni, srčni ljudje. Radi mi pomagajo in prisluhnejo, vedno jih zanima, kako se počutim v Sloveniji, kako mi gre posel in z veseljem jim povem, da sem tukaj srečen. Slovenija je varna, saj ni veliko kriminala, prav tako prihaja v Ljubljano vedno več turistov, kar je dobro za posel. Zahvala gre tudi županu, ki je polepšal in oživil center mesta, da je postal privlačen za turiste in slednji ne hodijo več nakupovat samo v BTC, ampak nakupe opravijo tudi v centru. V Indiji nam po drugi strani ni dosti mar za turizem, ker imamo že tako ali tako veliko prebivalcev. Sicer imamo tudi veliko turistov, a so podjetja primarno usmerjena v zadovoljevanje potreb lokalnega prebivalstva, manj pa v zadovoljevanje potreb turistov. Ima pa Indija dobre politike. No, saj morajo biti, če želijo voditi tako veliko državo. Predsednik vlade in ministri se nikoli ne menjajo tako hitro kot v Sloveniji.

Kaj se vam zdi največja razlika v preživljanju prostega časa v Sloveniji in Indiji?

Tu se veliko ljudi rekreativno ukvarja s športom in to mi je zelo všeč. Ljudje v Indiji niso tako aktivni, edini resnično popularen šport je kriket. V Indiji se večina osredodoča izključno na izobrazbo, tukaj pa ste, poleg izobraževanja aktivni tudi v športu. Indijska tradicija zajema tudi jogo in meditacijo za čiščenje telesa. Veliko turistov, med njimi precej Slovencev, prihaja v Indijo za več mesecev po ta znanja, da si očistijo telo, saj ima starejša generacija Indijcev precej znanja o naravnem zdravilstvu. Tudi v Sloveniji se odpirajo razni indijski plesni studii in ogromno ljudi že prakticira jogo, medtem ko v Indiji med mlado generacijo za te tradicionalne stvari skorajda ni zanimanja. Sam se nisem nikoli ukvarjal z jogo in včasih me je kar malce sram, ko nekdo ugotovi, da sem iz Indije in me začne spraševati o jogi, jaz pa mu ne znam povedati praktično ničesar uporabnega.

Ali kaj pogrešate od doma?

Pogrešam skodelico čaja, ki mi ga je vsak dan pripravila mama. Tukaj si sam kuham, kar sicer znam, ampak v Indiji sta to vedno počeli mama in sestra. Pogrešam tudi veliko dobre zelenjave za zdrave vegetarijanske jedi, ki se je ne da dobiti v Sloveniji, na primer okra in karela. Sicer pa ne razmišljam preveč o Indiji, saj je Slovenija sedaj moja dežela. Res mi je všeč tukaj, ljudje so zelo prijazni in me veliko sprašujejo tudi o Indijski kulturi, jaz pa sem vesel, da imam vsaj nekaj znanja, ki jim ga lahko predam.

Kolikokrat pa vas obišče družina?

Ne pridejo pogosto na obisk, ker so preveč navezani na dom. Jaz sem sicer hodil v Indijo vsako leto, zadnja tri leta pa mi žal ni uspelo, saj sem imel preveč dela. Grem pa v prihajajočem letu na obisk domov vsaj za mesec ali dva.

Kako ste se znašli, ko ste prvič prišli sem?

Najprej sem se moral naučiti slovensko, kar je bilo zelo težko in odkrito povedano, še danes ne govorim dovolj dobro. Najprej nisem točno vedel kaj bi tu sploh lahko počel, a ker sem bil rojen delavec, sem si takoj začel iskati službo. Začel sem delati na tržnici, kjer sem moral biti vsak dan že zelo zgodaj, kar je bilo težko zame, saj v Indiji nisem bil navajen vstajati ob petih zjutraj. Doma sem živel v razkošju in moral sem popolnoma spremeniti življenjski slog ter navade. Na tržnici je bilo delo težko, kasneje pa mi je uspelo odpreti trgovino, ljudem je bilo všeč, kar sem prodajal in postal sem bolj neodvisen.

Kateri del Ljubljane vam je najljubši in kaj je vaš najlepši spomin, ki ga imate od tu?

Povsod v Ljubljani in Sloveniji je lepo, ker je zeleno, čiste reke pa še gore so blizu. Slovenija je bila prva Evropska država, ki sem jo videl kadarkoli. Ko sem prvič prišel, sem tudi prvič v življenju videl sneg in to je čudovit spomin na Ljubljano. Slednjega imamo sicer tudi v Indiji, a nikoli nisem potoval v tiste predele.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Kar se tiče trgovine, sem začel v njej prodajati tudi različne slovenske izdelke, kot so tradicionalna darila različnih mladih proizvajalcev. Želim podpreti novo generacijo Slovencev, ki želijo kaj prodajati, saj želim, da so srečni. Želim, da jim namesto alkohola in cigaret, zadišita posel in denar. Tudi meni so v družini vcepili to željo po uspehu in samostojnosti. Rad na tak način pomagam Slovencem, posebej mladim, saj ne želim biti tukaj izključno zato, da služim in pošiljam denar v Indijo. Sicer pa se moje želje in načrti se nikoli ne ustavijo. Kupil sem nekaj zemlje v Indiji, v Ljubljani pa odpiram restavracijo. Včasih ne vem točno, kaj vse bi še pravzaprav rad počel v prihodnosti, a ko dosežem en cilj, se v glavi porajajo že novi in tako se zgodba nikoli prav zares ne konča…

Trgovina Kašhida se nahaja na sredini Trubarjeve, proti križišču z Resljevo. Tam boste našli pisano ponudbo izdelkov in oblačil, Zartab pa vas bo prijazno sprejel in vam povedal še marsikaj od Indije, če ga boste le vprašali. Vabljeni na obisk!

Pripravila: Urška Košir in Jaka Jaklič

Slike: Shutterstock, osebni arhiv Zartab Khan