Julian Rhind-Tutt je priznan angleški igralec in producent. Najbolj je poznan po vlogah v filmih Lucy, Rush in Notting Hill, kjer je igral ob boku s Scarlett Johansson, Morganom Freemanomm Hugh Grantom in Julio Roberts. Včasih je največ delal kot gledališki igralec, sedaj pa dela na televiziji in radiu ter nastopa v filmih. Julian večino časa ustvarja in živi v Londonu ter drugod po svetu, ko je prost pa pride v Ljubljano, kjer ima: “čudovito ženo in sina”. Slovenijo in Ljubljano tako redno obiskuje že zadnja štiri leta.

Kakšen je bil vaš prvi vtis, ko ste obiskali Slovenijo in Ljubljano?

Spomnim se vožnje z avtomobilom po Celovški cesti, kjer predmestje  izgleda kot ena sama industrijska cona, potem pa se naenkrat pred teboj odpre čudovit center mesta. Takrat se spominjam, da sem poskušal najti parkirno mesto na Kongresnem trgu, ki je bil še odprt za promet, a je bilo praktično nemogoče. Sicer pa je bil eden izmed najlepših vtisov prvi obisk parka Tivoli, ker je izredno romantičen in čudovit. V oči mi je padel tudi 'socialistični pridih', ki ga je mogoče čutiti ob pogledu na nekatere zgradbe.

Ali ste za Slovenijo morda slišali, še preden ste spoznali vašo ženo?

Ne, žal sem tudi jaz trpel za nevednostjo in pomanjkanjem informacij, kar sedaj opažam tudi pri svojih prijateljih. Mnogi mislijo, da je Slovenija blizu Rusiji ali pa je povezana z Estonijo, Slovaško ali Bolgarijo. Prepričani so, da je tukaj izredno hladno. Včasih so celo presenečeni, ko povem, da tu uporabljamo Evre. Zato je zanje pravo presenečenje in popoln šok, ko spoznajo kje in kakšna je Slovenija v resnici. Kot sem že omenil, prej niti sam nisem veliko vedel o Sloveniji. Nisem na primer vedel, da je nekoč pripadala državam nekdanje Jugoslavije, čeprav je bil razpad Jugoslavije bil zelo odmeven dogodek v mojih mladih letih. Sem pa veliko več vedel o Hrvaški, saj sem tam tudi večkrat delal.

V Ljubljano torej ne hodite ustvarjat in delat, temveč le na oddih?

Tako je, tukaj ne delam kar je odlično, saj nisem obremenjen s stresom in vso odgovornostjo, ki jo imam pri svojem delu, ampak se resnično lahko prepustim in uživam v vseh lepotah narave s svojo družino.

Koliko časa približno preživite tukaj?

V Sloveniji poskušam preživeti vsaj polovico svojega časa, včasih pa moram biti odstoten dalj časa. Lahko rečem, da zgrabim vsako priložnost z obema rokama in se vrnem.

Če bi primerjali Ljubljano z Londonom, katere prednosti nudi London in katere Ljubljana?

London ima precej različnih aspektov, ki jih ponuja kot eno izmed ogromnih globaliziranih prestolnic sveta. Je mesto, z izredno bogato zgodovino, ki se izraža skozi arhitekturo in zgradbe, ki ponazarjajo dosežke iz preteklosti. Ponuja tudi veliko raznolikosti, saj v Londonu živi več kot devet miljonov ljudi različnih kultur, kar je zelo navdihujoče in spodbudno za ustvarjalnost. Mislim, da bi ga kar pogrešal, če se ne bi imel več možnosti vrniti tja, kjer sem odraščal in se razvijal. Ljubljana kot takšna pa kljub njeni miniaturnosti, če jo primerjam z Londom seveda, nudi veliko ugodnosti. Nudi različne zanimive dogodke in prireditve, ki jih sicer ponujajo tudi ostala glavna mesta po svetu. Je pa za razliko od ostalih, zelo malo malo mest na svetu, kjer lahko uživaš v mirnem sprehodu ob reki in obenem okusiš poletni festival, v zimskem času pa veselo božično vzdušje. Gre za enkratno kombinacijo majhnosti z dejstvom, da je mesto prestolnica države, ki hkrati ponuja vse kar ponujajo velika mesta. Za razliko od Londona, gre za lahko 'obvladljivo' mesto, v katerem je življenje v dostih aspektih mnogo enostavnejše. Ko je žena prišla v London se najbolj spomnim, da me je nekoč vprašala: »Zakaj se moramo vsakokrat, preden se z nekom dobimo na kavi, najprej peljati eno uro z avtomobilom, da pridemo do cilja?” V Ljubljani namreč lahko s kolesom obiščem vse svoje znance in prijatelje v desetih minutah. 

Mnogo mladih zapušča Slovenijo in Ljubljano, saj se jim zdi, da jih ta majhnost utesnjuje. Kako vi doživljate ta kontrast v velikosti med vašim rodnim mestom in Ljubljano?

Popolnoma razumljivo je, da se mladim, ko končajo študij zdi, da je Ljubljana premajhna in da morajo okusiti velika mesta, kjer je več priložnosti, več ljudi. Ko se človek začne starati pa začne ceniti mir, ki se ga lahko tukaj naužije. Še posebej, če vse življenje potuješ in živiš po velikih mestih, komaj čakaš, da se vrneš nazaj v Ljubljano. Če se nekdo rodi in odrašča v Ljubljani, tako kot sem se jaz rodil in odraščal v Londonu, bo verjetno vedno, ne glede na vse, imel frustracije in bo vedno našel nekaj, kar bi lahko bilo bolje. Vendar iz moje perspektive nekega zunanjega opazovalca menim, da gre za zlato obdobje ljubljanske zgodovine, saj pridobiva veliko mednarodne pozornosti, tu se odvija vse več festivalov, umetniških dogodkov, skratka vsega.

Kakšne pa so vaše osebne izkušnje z ljudmi, če bi primerjali Slovence in Angleže?

Največja razlika je zagotovo v tem, da se v Londonu in v Angliji nasploh prepleta mnogo različnih nacionalnosti in kultur. Sicer imam tako v Ljubljani kot v Londonu imam čudovite prijatelje. Zelo težko je posploševati o nacionalnih karakteristikah. Nekaj časa sem na primer živel v Parizu, kjer sem spoznal nekaj zelo prijetnih ljudi. Vendar, ko greš prvič v Pariz in srečuješ ljudi na ulici, znajo biti precej neprijazni. Tako si lahko hitro ustvariš napačen vtis, da so Francozi arogantni, čeprav to ne drži. Podobno je v Londonu. Če že moram posplošit pa bi lahko rekel, da so Slovenci na prvi vtis precej resni in malce zadržani ljudje, ko se enkrat z njimi zbližaš pa so zelo prijetni, gostoljubni in ljubeznivi.

Tekom bivanja spoznavate tudi slovenske običaje. Se vam je kateri še posebej vtisnil v spomin?

Zame je bilo vsekakor precej nenavadno, da se vsi v svojih domovih sezuvate. Približno tako, kot na Japonskem. Ko sem videl, da imate obute copate sem se spraševal: “Zakaj to počnete?“ Ko so copate za goste prvič ponudili meni, sem bil v zadregi, ali imam dovolj čiste noge, da lahko obujem obuvalo nekoga drugega. No, čez nekaj časa sem uvidel, da je to odlična zamisel, saj se v Angliji večinoma v svojih domovih sprehajamo obuti in tako prenašamo ves prah in umazanijo iz ulic v svoja bivališča. Zato sem ta običaj zelo hitro osvojil in moram priznati, da ga sedaj prakticiram tudi v mojem domu v Angliji. Prav veselim se obiska mojih staršev in njihove reakcije, ko jim bom ponudil copate. Verjetno bodo mislili, da se mi je zmešalo.

London in Anglija nasploh sta znana po slabem vremenu. Kako pa je tu?

Tukaj imate resnično oziroma jaz temu rečem 'pravo' vreme. Imate pravo zimo, pravo pomlad, pravo poletje, medtem ko je pri nas vse pomešano. Nikoli nimamo več kot tri sončne dni skupaj. Seveda ne bi želel pretiravati, saj imamo včasih tudi v Angliji lepa poletja in zime, ampak se ne more primerjati s Slovenijo. Edini čas, ko je Ljubljana malce turobna, je od oktobra do novembra, takrat pa je nabolje, da greš nekam na toplo.

Kateri je vaš najljubši kotiček v Ljubljani?

Petkovškovo nabrežje, saj je blizu mojega doma, v tamkajšnji restavraciji pa imajo tudi odlično hrano. Obožujem vse sprehode ob reki Ljubljanici, kjer lahko v miru uživam ob dobri pijači. Veliko je čudovitih lokacij po mestu in skoraj vsak dan odkrijem kakšen nov kotiček. Od prireditev pa najbolj obožujem odprti kino na Ljubljanskem gradu.

Kaj menite, da bi lahko bilo v Ljubljani še boljše?

Zanimivo mi je, da tu kolesarite po pločnikih, medtem, ko v Londonu kaj takšnega ni dovoljeno in je, celo nasprotno, strogo sankcionirano. Ampak to je stvar zakonodaje. Nekaj kar bi resnično lahko opredelil kot problem pa so grafiti. Ne bi želel zveneti kot nek zatežen starček, saj vedno poudarjam, da so mi všeč dobri umetniški grafiti na mestih, ki so tej vrsti umetnosti namenjeni. Nikakor pa niso sprejemljivi na stavbah in ostalih mestih, kjer se porabi veliko denarja za obnovo, ki jo potem uničijo razni napisi s sprejem. To je čisti vandalizem in tudi edina stvar, na katero včasih pomislim v negativnem smislu, saj menim, da se dela nepotrebna škoda. Vse drugo je skoraj popolno.

Malce prej ste omenili, da ste živeli v Parizu. Ali ste morda živeli še v kateri drugi svetovni prestolnici?

Večinoma časa sem preživel v Londonu in Parizu, v mestih kot sta New York ali Sidney pa sem ostal poslovno nekaj mesecev, ampak samo toliko, da sem dobil približno sliko in uvidel kako takšna mesta delujejo.

Kaj pa menite o varnosti v Ljubljani?

Zagotovo lahko rečem, da gre za eno izmed bolj varnih mest na svetu, ki sem jih obiskal. Tega nikakor ni mogoče primerjati z Londonom. Jasno je, da je v Londonu količinsko več ljudi in zato tudi več možnosti za različne oblike nevarnosti. Ravno zaradi tega je Ljubljana odličen prostor za vzgojo otroka, kar velikokrat povem tudi svojim prijateljem v Londonu.

London slovi kot eno izmed najdražjih mest na svetu. Kakšne se vam zdijo cene tu ali tam?

Jasno mi je, da se mnogi, ki v Sloveniji delajo in živijo, težko preživljajo. Ljudje imajo težavo, da si privoščijo nekatere stvari, ki so uvožene iz Nemčije ali Avstrije, saj so cene precej visoke.  Zdaj, ko si z ženo urejava stanovanje, sem opazil, da so nekatere gospodinjske naprave kot so pralni stroji in podobno, celo cenejše pri nas v Angliji, kot pa tu v Sloveniji.

Vaš otrok pogosto potuje z vami in ženo med Londonom in Ljubljano. Česa se najbolj razveseli v enem in drugem mestu?

Glede na to, da šteje šele tri leta, je še premajhen, da bi točno znal razločiti kraje ali kje se nahaja. Ko smo se nekoč vrnili v Ljubljano iz Londona je stal na terasi stanovanja, ki se nahaja v samem centru Ljubljane in se je zagledal v stolp na gradu. Njegova reakcija je bila zelo prisrčna, saj je s prstom kazal na stolp in hkrati vzklikal: ”Tam zadaj je London, tam je London.” Kot sem dejal na samem začetku, imata obe mesti, tako London kot Ljubljana, različne prednosti tudi kar se tiče vzgoje otroka. Tukaj recimo lahko uživamo v naravi in dolgih sprehodih, pogosto gremo  na morje, zelo rad se igra v peskovnikih. V Londonu pa se zelo rad vozi s podzemnim vlakom, všeč so mu tudi velika letališča. Zanj je to vse skupaj verjetno ena velika razburljiva dogodivščina.

Kako pa vam gre slovenski jezik?

Prav nerodno mi je priznat, ampak slovenski jezik je zame nekaj, kar moram še osvojiti. Gre za precej zapleten jezik, pri katerem sem upal, da bom lahko malce goljufal, saj sem menil, da me bo otrok nekako 'prisilil', da se ga naučim. Vendar moram priznati, da že v tem trenutku veliko več razume in govori kot jaz. Vse, kar obvladam je, da znam našteti nekaj živali kot so krava, želva, ovca... Povedati znam tudi nekaj stvari o hiši in našteti različne barve. Resnično si želim, da bi se v bližnji prihodnosti udeležil kakšnega tečaja, kjer se bom lahko naučil jezika. To je vsekakor moj naslednji cilj. Sicer je pa Slovenija država, v kateri skorajda vsi govorijo angleško in nimam nikakršnih težav s sporazumevanjem.

Misel za konec?

Slovenija je resnično ena izmed najlepših držav na svetu, saj si lahko iz Ljubljane v zelo kratkem času v prečudoviti naravi, tričetrt ure rabimo do smučišča, eno uro do morja. Kaj takšnega je recimo v Londonu nepredstavljivo in je še posebej dobrodošlo, ko imaš majhnega otroka. Ljubljana me osvaja vedno znova in znova, vsakič, ko se vrnem, mi je bolj všeč. Na začetku sem bil tako navdušen, da sem vsem po vrsti govoril, kako čudovita je Slovenija, kako čudovita je Ljubljana in vse vabil, naj pridejo pogledat. Sedaj, ko je turistov iz leta v leto več pa poskušam to skrivnost kar nekako ohraniti zase, saj je res pravi skriti dragulj. Lahko bi rekel, da se imam za resnično srečnega človeka, ker se Ljubljana in London z raznolikostmi dopolnjujeta, jaz pa imam možnost uživati v vseh čarih in lepotah, ki jih nudita obe čudoviti mesti.

Pripravila: Urška Košir

Foto: Charlie Gray za BBC, Urška Košir, Shutterstock