Poletje se počasi poslavlja in v naše kraje prihaja jesen. V Ljubljani se sprememba letnega časa občuti že septembra, medtem pa le 100 kilometrov stran, na malem koščku slovenske Obale, topli dnevi vztrajajo vsaj še mesec dlje. Zato so jesenski meseci odličen čas za obisk enega izmed prikupnih Obalnih mest in njihovih številnih kulturnih znamenitosti. Ti so od Ljubljane oddaljeni le uro vožnje. Tokrat vas vabimo na obisk v Koper, ki je hkrati Obalna prestolnica in tudi najstarejše mesto v Sloveniji.

Koper, ki leži na dvojezičnem območju, nosi italijanski naziv Capodistria, kar po slovensko pomeni 'glava Istre'. Je šesto največje mesto v Sloveniji, s skoraj 24.000 prebivalci pa tudi največje ob Obali. Je upravno središče Mestne občine Koper in  ima dva uradna jezika, poleg slovenščine tudi italijanščino. Ob mestu se nahaja mednarodno pomembno pristanišče Luka Koper.

Zgodovina

Koper se je razvil na skalnatem otoku, ki so ga Rimljani poimenovali Capris. Od vseh treh obalnih mest je tekom časa najbolj spremenil svojo podobo. Do današnjih dni se je na njegovem območju izmenjalo kar nekaj vladavin in držav, ki so mu dale svoj pečat in tudi ime. V času Rimljanov se je imenoval Capris, v času papeža Gregorja I. leta 599 Insula Capraria ali kozji otok, za Bizantince, ki so tu živeli od sredine 6. do 8. stoletja Justinopolis, za oglejske patriarhe Caput Histriae ali glava Istre, Benečani pa so nato ime spremenili v Capodistria, po slovensko Koper.

Sledovi poselitve koprskega območja segajo v srednji paleolitik in neolitik, o čemer pričajo številna jamska najdišča na Kraškem robu. Prva poselitev koprskega otoka pa sega v rimsko republikansko obdobje. Najdlje je mestu vlada Beneška republika (1279-1797), ko je Koper doživel močan gospodarski (trgovina, sol) in kulturni razcvet (slikarstvo, glasba). Še danes lahko občudujemo ostanke beneškega obdobja v mestni arhitekturi, ki je kljub velikim novodobnim posegom, ohranila svoj srednjeveški videz, zaradi česar je Koper vključen tudi v združenje evropskih srednjeveških mest. V času Beneške republike je bil Koper otok, obdan z obzidjem, s kopnim je bil povezan le z lesenim mostom proti Škocjanu. Varovala ga je mogočna trdnjava, imenovana Levji grad, okrog Kopra pa so se raztezale obširne soline. Svojo vodilno vlogo je Koper začel izgubljati v 18. stoletju, ko je bil Trst proglašen za svobodno pristanišče, dokončno pa jo je izgubil s propadom Beneške republike. V 19. stoletju pa vse do 1. svetovne vojne, torej v času vladavine Napoleonovega francoskega cesarstva  in Habsburške monarhije, se je Koper začel spreminjati v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem. To je bil tudi čas, ko so se začele krčiti soline, leta 1912 pa so bile dokončno ukinjene. Mesto samo je takrat začelo izgubljati podobo otoka, ko je leta 1825 dobilo drugo cestno povezavo s kopnim, imenovano Semedelska cesta. Sredi 19. stoletja je bilo mesto povezano še z obalno cestno povezavo, morsko povezavo s Trstom, 1902 pa še z železniško povezavo Trst-Poreč. Pod Kraljevino Italijo je mesto popolnoma izgubilo otoški videz z bonifikacijo opuščenih solin.

Čas po drugi svetovni vojni je prinesel velike spremembe. Do dokončne postavitve meje, ko je Koper s podpisom londonskega memoranduma oktobra 1954 pripadel takratni Jugoslaviji. Sprva je spadal pod jugoslovansko vojaško oblastjo v okviru cone B oz. Julijske krajine, od septembra 1947 pa v okvir nove državne tvorbe, z imenom Svobodno tržaško ozemlje. Kot del Jugoslavije se mu je popolnoma spremenila narodnostna sestava, ki je prinesla nove arhitekturne posege tako v samem jedru Kopra kot okolici, mesto pa je doživelo močan razvoj zaradi novo nastalega pristanišča.

Danes je Koper gospodarsko in turistično naravnano mesto, ki ima močno razvit kopališki, navtični, športni in nakupovalni turizem, vedno bolj pa postaja tudi priljubljeno univerzitetno mesto.

Kulturno - zgodovinske znamenitosti

Hiša od Bardinca (Lopar) - v njej je na ogled istrsko - črna kuhinja z rekonstruiranim ognjiščem.

Pretorska palača - značilna mestna ureditev mediteranskega prostora, ki zaradi svoje zaprtosti spominja na mestno dvorano.

Taverna Koper - je bivše skladišče soli in je danes lokacija za najbolj zanimive prireditev v Kopru.

Foresteria in Armeria - obe stavbi sta nastali v 15. in 16. stoletju. Foresteria je bila v preteklosti imenovana tudi Albergo nuovo in je služila sprejemu ter bivanju podestatovih gostov. Krasijo jo zelo lepa kamnita renesančna vrata, imenovana »Porta del Corte«. Sosednja stavba, Armeria je do leta 1550 služila kot skladišče orožja (orožarna), kasneje pa je bila tam mestna hranilnica oziroma zastavljalnica za ubožne ter prostori mestnih uradov in vicedomov. Nekdaj ločeni stavbi so povezali v 18. stoletju, ko so  Armerio tudi povišali za eno nadstropje.

Loža - je bila zgrajena v 15. stoletju, današnji videz pa je dobila v 17. stoletju. Namenjena je bila za debatni klub vseh meščanov, katerih razprave so upoštevali tudi v mestnem svetu. Krasi jo številno heraldično okrasje in terakotna plastika Madone z otrokom v vogalni niši, postavljena v spomin na uničujočo kugo iz leta 1554. Od sredine 19. stoletja dalje se v njenem pritličju nahaja tudi kavarna, kjer lahko še danes spijete kavo in uživate v pogledu na celoten trg, ki je eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju.

Fontico - o gradnjo stavbe se nahajajo zapisi že iz leta 1392, končno obliko je dobila okrog 1460, a so kasneje še nekoliko spreminjali videz pročelja. Sodi med najstarejše zgradbe na trgu Brolo. Od vsega začetka je bila stavba namenjena za skladiščenje žita, ki so ga ob slabih letinah ali vojnah delili meščanom. Na zgradbi lahko občudujemo renesančna in gotska okna ter bogato heraldično okrasje.

Vrata Muda - nekdanja glavna mestna vrata iz leta 1516, so bila zgrajena v renesančnem slogu in se ponašajo s številnim heraldičnim okrasjem, med katerim slikovito izstopa sonce, ki simbolizira mestni grb. Postaviti jih je dal koprski podesta Sebastiano Contarini in posnemajo antični slavolok. Danes so edina ohranjena mestna vrata od nekdanjih dvanajstih.

Vodnjak Da Ponte - največji mestni vodnjak je reprodukcija mosta Rialto v Benetkah. Izdelavo je naročil leta 1666 podesta Lorenzo da Ponte, po katerem je vodnjak tudi poimenovan, v grbu njegove družine pa je podoba mosta. Ob vznožju loka, ki se dviga nad vodnjak, se nahajajo štirje kipi, iz njihovih ust pa teče voda. Kipa na levi sta podobna mitološkim bitjem Gorgonam, Forkovim hčeram, ki jih je spočel Neptun. Druga dva upodabljata božanstva, s pričesko v obliki školjke ter moško glavo s turbanom.

Carpacciova hiša - naj bi bila po izročilu dom znanega beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia, v resnici pa je v prvi polovici 16. stoletja v njej živel samo njegov sin Benedetto. Zgradba je izjemno lep primer gotske stavbe iz 14. stoletja. Današnjo podobo je dobila po preureditvenih posegih iz leta 1935 in leta 1955.

Casa Veneziana - srednjeveška ureditev Case Veneziane je nastala okrog 13. oziroma 14. stoletja, torej v beneškem obdobju razširitve mesta po celotnem predelu otoka. Njeno ime sega v obdobje med leti 1920 in 1930, ko jo je vodja spomeniško varstvene službe v Trstu Ferdinando Forlati v svojih skicah imenoval Casa Veneziana.

Pripravila: Urška Košir

Vir: splet in Mestna občina Koper

Foto: Jaka Ivančič - www.jakaivancic.si