Dušanov dnevnik, 44. del - Veseli januar

Po norem, odštekanem in veselem decembru, mesecu polnem raznovrstnih zabav, žurov in daril, sledi januar, ki je za marsikoga rahlo depresiven mesec. Delno zato, ker je potrebno oditi na delo po dolgih praznikih, delno zato, ker marsikdaj šele januarja za nami pride izstavljen račun za vse prekrokane decembrske noči in nas posledično teži kronično pomanjkanje spanca. Delno pa tudi zato, ker je marsikomu med nami  že prvi teden v tem mesecu jasno, da smo prelomili, večinoma nehote, glavnino svojih novoletnih zaobljub. Zato je včasih bolje, da si postavimo čim manj planov in načrtov za novo leto oziroma naj bodo ti zagotovo uresničljivi. 

Pomemben razlog januarske 'depresije' pa za marsikoga izhaja tudi zaradi bančnega računa, ko pogled nanj postane bolj žalosten, vsaj do petnajstega v mesecu, ko pride decembrska plača, medtem pa se v denarnici nabirajo pajčevine. Človek tako šteje dneve, ki jih mora preživeti do naslednje plače in si reče: "Ajde, bomo pač jedli makarone s kečapom in kruh s pašteto." Med slednjimi sem tudi sam in to zbiranje kovancev in rahla finančna stiska pa me spominja na legendarno sceno iz filma Kajmak in marmelada, v katerem je glavno vlogo odigral Branko Đurić Đuro. Nikoli ne bom pozabil prizora v filmu, v katerem ga trgovka v trgovini vpraša: "A je lahko 12 dekagramov salame?" Pa odvrne on: "Ne, 10." Tako je to, ko stopiš v trgovino z omejenimi finančnimi sredstvi in ti že dva dekagrama salame na delikatesi več lahko resno sesujeta plan.

Ja, ljudi, ki živijo na robu revščine, je na svetu in tudi v naši deželici podalpski več, kot si mislimo. Je pa res, da teh ljudi ne bomo videli. Ne bomo jih videli na 'štantih' v centru mesta, na katerih ponujajo medico, čaj in kuhano vino. Ne bomo jih videli v trgovskih centrih, niti v gostinskih lokalih. Taki ljudje, vsaj večina izmed njih, se lastne revščine namreč sramuje. Pestujejo jo za štirimi stenami svojih skromnih, marsikdaj slabo ogrevanih in posledično mrzlih stanovanj. Čeprav je Slovenija srednje razvita srednjeevropska država z, generalno gledano, relativno dobrim standardom, se je včasih, ko jamramo, jokamo in stokamo, ker smo nesrečno zaljubljeni, ker naši odnosi s sodelavci niso najboljši, ali, ker je naš šef spregledal naš trud in nam ni dal stimulacije k plači, dobro spomnit tudi vseh ljudi, ki službe in dela sploh nimajo...

In, ko smo že pri delu - prehod iz silvestrskega večera v prvi dan novega leta sem preživel v službi. V centru mesta, kjer je po nekaterih podatkih novo leto dočakalo blizu 10 tisoč ljudi. Po slavnostni noči se je zjutraj prikazala prava slika - ob šestih zjutraj, ko je bil Kongresni trg prazen, jaz pa sem zaključeval nočno izmeno. Tam so ležale neverjetne količine smeti - prazne škatlice cigaret, prazne buteljke vina in šampanjca vseh vrst, prazne pločevinke piva... Gledal sem ekipo čistilcev oziroma komunalnih delavcev ljubljanske Snage, ki so se z vsemi temi smetmi spopadli že nekaj po četrti uri zjutraj in par ur kasneje je bil Kongresni trg po njihovi zaslugi takšen kot sicer - čist. Izgledalo je, kot da se prejšnji večer ne bi dogajalo nič.

Ta kolumna je pravzaprav namenjena vsem njim in nam. Ljudem, ki po zaslugi svoje službe večino praznikov preživijo v službi in skrbijo zato, da vse poteka gladko in prijetno. Varnostniki, gasilci, policisti, reševalci, medicinske sestre, čistilci... Če vse deluje, kot je treba, jih ponavadi sploh ne opazimo, medtem pa je njihovo delo bistvenega pomena za celotno družbo.

Srečno in zdravo, ter čimbolj mirno 2017 vsem vam! Vsem ostalim pa, saj veste, vse, kar si sami želite in naj bo tega ravno prav :)

 

Napisal: Dušan Jambrošič

Pripravil: Jaka Jaklič

Uredila: Urška Košir

Slike: Dreamstime.com

Oddaj komentar

Sledite nam:

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Ljubljana nepremičnine d.o.o.