Dušanov dnevnik, 27. del - Dobro jutro
Zgodnje četrtkovo jutro. Ura je pet zjutraj in nekaj malega drobiža čez. Oblačim se v službeno uniformo. Nenavaden občutek po desetih dneh dopusta. Zunaj je 15 stopinj in razdalja od Šiške do Centra je ravno prava za simpatičen dopust. Da se zbudim in ne pridem v službo ves 'zalepljen'. Dejstvo je, da sem nočna ptica in nikakor ne jutranji tip človeka. Dokler ne spijem prve kave in dokler se moji možgani ne ogrejejo na delovno temperaturo, običajno rahlo grdo gledam in se z nikomer ne pogovarjam.
Pred casinojem na Gosposvetski, ki spada v sklop hotela, opazim dva moška srednjih let. Fanta očitno rahlo pod vplivom alkohola, a to, sodeč po tem kar sem uspel slišat, ni bil povod za prepir. Kaže, da sta gospoda imela porazno slab večer v igralnici. In ne, takega prizora nisem videl prvič. Ob tem sem se spomnil nekega znanca, ki je svoje čase "prekrižaril" večino igralnic in casinojev ne le v Sloveniji, ampak tudi v ostalih državah bivše Juge. Rekel je: "Če že greš v igralnico, tja pojdi vedno trezen. Vedno. To je prvo pravilo. Drugo pravilo pa je, če si dobil denar, takoj domov. Če ne, boš v takem minusu, da ti nič ne bo jasno." Sam osebno v igralnice nikoli nisem zahajal. Vem pa, da imajo tam praktično vsi casinoji lepo opremljeno notranjost, čedne hostese in, da je pijača zastonj. Pa tudi varnostniki, ki delajo v igralnicah, so plačani relativno dobro. Kar se mi zdi glede na naravo njihovega dela, edino pravilno. Potem je tu še kup dodatnih žrebanj in nagradnih iger. Vse z namenom, da se iz strank 'izmolze' čim več denarja.
Seveda obstajata dve skupini ljudi. V prvo spadajo tisti, ki igralnice obiskujejo občasno. Njihove stave, oziroma denarni vložki so relativno nizki in kontrolirani. Takim ljudem obisk casinoja predstavlja zabavo, sprostitev. Nič strašnega. Potem pa je tu, še druga skupina. Hazarderji. Ljudje, ki so dejansko že prestopili mejo. V Sloveniji se pogosto govori o zasvojenosti z alkoholom in drogami, medtem, ko so tako imenovane nekemične odvisnosti - kamor spada tudi zasvojenost z igrami na srečo, tabu tema. O tem se malo piše in malo govori. Podatkov o tem, koliko ljudi v Sloveniji naj bi bilo zasvojenih z igrami na srečo, pravzaprav sploh ni. V ZDA recimo, naj bi bilo kakšnih 20 do 25 odstotkov populacije, čeprav strokovno pomoč poišče le okrog 5 odstotkov ljudi. Ko enkrat zakockaš praktično vse, kar si imel se odločiš za zdravljenje, ki poteka na precej podoben način, kot zdravljenje odvisnosti od alkohola. Raziskave namreč kažejo, da se možganska struktura ljudem, ki so zasvojeni z igrami na srečo spremeni na skoraj identičen način kot pri ljudeh, ki imajo težave z alkoholom ali drogami. Pri alkoholu zato, da se znajdeš v svetu omame potrebuješ opojno substanco. Pri igrah na srečo dela adrenalin. Pričakovanje dobitka. Začaran krog, ki ga marsikdo ne uspe presekat. Nikoli.
Ko sem že skoraj prišel do službe, sem pred parlamentom zagledal človeka, ki stoji zraven grma in se glasno pogovarja. Najprej sem mislil, da se pogovarja z nekom po telefonu. Nakar ugotovim, da se pogovarja z grmičkom. Zabavno...
Napisal: Dušan Jambrošič
Pripravil: Jaka Jaklič
Uredila: Urška Košir
Slike: Dreamstime.com