Poletje... Čas za ležanje na plaži, z možgani na off in čivavo na straži. Čas, ko se lahko zgodi kakšna nepričakovana poletna avantura. Saj veste, kako to gre. Malce alkoholnega opoja, ravno prave vibracije v zraku, vonj po morju, podmazan jezik ter iskriv nasmeh in je gospodična že v nevarni coni. Sicer se, z zadnjimi močmi, še vedno pretvarja, da je rahlo zadržana, a jo izdajajo podzavestni znaki: grizenje spodnje ustnice, igranje z lasmi, upogibanje noge pod kolenom. Metuljči v trebuhu pa igrajo rokenrol.

Gledano z moškega vidika, je bilo letošnje poletje, no, vsaj prva polovica, rezervirano za nogomet. Pozitivno so nas presenetili Valižani, očarali Islandci. Islandke na tribunah prav tako, da se razumemo. Mrzlo pivo je sedlo kot 'ata na mamo', brhke gospodične, ki so se v vlogi natakaric motale okrog miz v ljubljanskih lokalih pa so poskrbele, da nismo oslepeli od pretiranega buljenja na platno, na katerem se je 22 moških podilo za okroglim cmokom usnja.

Ko sem bil mlajši, v mislih imam predvsem srednješolsko obdobje - smo z družbo vsako leto zahajali v Bohinj. Zdelo se nam je strašno patriotsko in domoljubno, da podpiramo domači turizem. No, roko na srce, nas so bolj zanimale domače borovničke, domače "jagodke" (jagode namočene v šnopsu) omleta za zajtrk pri Ukancu, namakanje v jezeru, ki je bilo ravno prav mrzlo in pa, seveda, nizozemske turistke. V tistem obdobju jih je bilo v bohinjskih kampih vse polno. Avtomobilov z oranžnimi registrskimi tablicami in nizozemskih deklet, z greha vrednimi telesnimi atributi. Strašno zabavno se nam je zdelo, ko smo s kolegi v rahlo veselem stanju izvedli nočni desant. To je bilo videti tako, da smo s storži obmetavali šotore in prikolice teh lepih deklet. Nočni paznik nas je lovil, a na njegovo nesrečo, nikoli ujel.

Kakorkoli... vrnimo se mi iz preteklosti in iz gorenjskega konca, v sedanjost in v prestolnico. Najlepše mesto na svetu. Ljubljana je mesto, ki je bilo leta 2010 proglašeno za svetovno prestolnico knjige, letos pa se ponaša z laskavim naslovom Zelena prestolnica Evrope. In ko smo že pri titulah, je lani Ljubljana dobila tudi priznanje za najboljšo turistično destinacijo leta na področju razvoja trajnostnega turizma. Neizpodbitno dejstvo je, da je razvoj turizma v Ljubljani v zadnjih letih več kot impresiven. Naša prestolnica je med turisti "vroča roba", lansko leto so tuji turisti v Ljubljani ustvarili 1, 19 miljona nočitev. Kar je skoraj 18 odstotkov več, kot leto predtem. Kar se narodne pripadnosti tiče, mesto še vedno v največjem številu obiskujejo Italijani. Sledijo jim Nemci, Američani, Britanci in Francozi. V zadnjih dveh letih je zaslediti močan porast turistov iz skandinavskih držav, po mojem občutku pa je manj Japoncev. Oni so mi bili s tistimi svojimi večnimi nasmeški in fotoaparati od nekdaj nepogrešljiv del ljubljanskega poletnega utripa. Prave ikone.

Dejstvo je, da je Ljubljana premajhno mesto, da bi izvajala nek "masovni" turizem. Zato se vsakič znova nasmehnem, ko mi kdo reče: "Dušan, ti si delal v turizmu. Kako komentiraš dejstvo, da ima Zagreb precej več turistov kot Ljubljana?" In vsakič znova se ponavljam kot gramofonska plošča. Zagreb je miljonsko mesto, ki ima več kot 60 hotelov. Od Ljubljane je po številu prebivalcev 3x večji, po površini pa 4x. Zato tovrstne primerjave niso na mestu. Za nas je bolj primeren 'butični' turizem. Takšen, ki bo privabil nesramno bogate goste, ki veliko zapravijo in se - zadovoljni s storitvami in ponudbo - tudi vrnejo.

Kar se mene tiče pa lahko samo rečem - Švedinje in Islandke, dobrodošle! Si je vedno lepo malo oči spočit... Ko pridete, gremo skupaj na sladoled ali kavo z mlekom, lahko tudi smetano :)
 

Napisal: Dušan Jambrošič

Uredila: Urška Košir in Jaka Jaklič

Slike: Dreamstime.com