Drevesnica Pro horto, ki ima svoj sedež v Črnučah, je edina velika drevesnica v mestu Ljubljana z lastno proizvodnjo rastlin. Podjetje je leta 1968 ustanovil Jože Strgar, takrat kot obrtnik. Doštudiral je hortikulturo in se več let izobraževal v Belgiji pri Jeleni de Belder ter v Angliji. V Črnučah je zasnoval drevesnico in je bil prvi, ki se je v tistih časih ukvarjal z urejanjem vrtov. Ko je leta 1990 postal ljubljanski župan, je podjetje prevzel sin Andrej in od takrat podjetje deluje kot Pro horto d.o.o. Lastnika podjetja sta danes Andrej in Katja Strgar, pri čemer je Andrej univerzitetni diplomirani inženir krajinske arhitekture in tudi zapriseženi sodni cenilec hortikulturne stroke.

1.)   Kako bi s parimi besedami opisali drevesnico Pro horto?

Osnovna dejavnost našega podjetja Pro horto Strgar d.o.o. je urejanje odprtega prostora - oblikovanje in urejanje vrtov ter parkov, ki se prične z zamislijo, nadaljuje z izvedbo in konča pri redni oskrbi. V okviru podjetja delujeta tudi drevesnica in vrtni center, kjer gojimo in prodajamo rastline, ki so prilagojene našim podnebnim razmeram.

2.)   V čem se razlikujete od ostalih drevesnic v Ljubljani?

V mestu Ljubljana smo praktično edina velika drevesnica z lastno proizvodnjo rastlin. Ostalo so samo vrtni centri z uvoženimi rastlinami. Na podlagi več kot 40 letnih izkušenj, oblikovalska znanja uspešno povezujemo z izvedbo. Z našim praktičnim znanjem lahko prenesemo v realnost najbolj izvirne ideje tako, da delujejo. Naša ekipa vrtnarjev in pomočnikov je stalna. Vsi se neprestano izobražujemo in skrbimo, da je naše delo učinkovito. Uporabljamo rastline iz lastnih in preverjenih partnerskih drevesnic. S stranko spremljamo napredek zasaditve tudi po končanih delih ali pa v celoti prevzamemo oskrbo nasada. Cilj nam je zadovoljna stranka, ki nas lahko brez zadrege priporoča svojim znancem in prijateljem. Ob zaključku del stranki predamo navodila za oskrbo vrta. Za ureditvena dela dajemo ob strokovni oskrbi tudi enoletno garancijo. Vrt spremljamo ob vseh nenavadnih vremenskih dogodkih (suša, preveč dežja, pojav škodljivcev) in strankam sproti svetujemo.

3.)   Kaj vam za vaš posel pomeni Ljubljana in kakšen je odnos do urejanja zelenih površin med lastniki tu?

V Ljubljani se lastniki nepremičnin zavedajo, da je urejena okolica nekaj normalnega in potrebnega. Zato imamo vedno več strokovno urejenih vrtov, teras in balkonov. Je pa odnos do zelenih površin in strokovnih ureditev na javnih prostorih zelo mačehovski. Še vedno ni dovolj priznana stroka krajinskih arhitektov in zato razni arhitekti kar po svoje oblikujejo javni prostor in 'naflancajo' nekaj, večino povsem neprimernih rastlin. Na javnih prostorih se, razen Slovenske ceste, trenutno zelo malo sadi, novih objektov praktično ni. Imamo pa veliko privatnih strank z velikimi vrtovi, ki vedo kaj pomeni naš slogan od načrta do izvedbe in oskrbe – tako nastane skladno s hišo in željami strank urejen vrt, ki je tudi primerno oskrbovan.

4.)   Zakaj je strokovna ureditev vrta za lastnika nepremičnine bonus?

Strokovno načrtovan vrt pomeni za lastnika vrta, predvsem nekoga, ki prej mogoče ni živel v hiši z vrtom,  da bo imel vrt takšen, kakršnega si želi, da bo imel posajene prave rastline na pravih mestih in da bo imel s tem vrtom čim manjše skrbi. Dogaja se namreč, da ljudje, zaradi potrebe po čim hitrejši ozelenitvi, kupijo popolnoma napačne rastline, ki jim že v parih letih popolnoma prerastejo in jih potem še nestrokovno obrezujejo. Tak vrt je potem pravi spaček in v stroške ter posledično nezadovoljstvo lastnikov. Mi vrt načrtujemo in uredimo skladno z arhitekturo hiše in željami in potrebami naročnika, saj isti prostor z isto arhitekturo lahko z drugim naročnikom uredimo popolnoma drugače. Vrt in hiša pa morata v vsakem primeru delovati kot celota in se vedno dopolnjevati. Če je arhitektura moderna in minimalistična, je takšen tudi vrt, če gre za kmečko okolje s kmečkimi objekti je vrt temu prilagojen, če gre za baročno vilo, je vrt baročen.

5.)   Ali obstajajo kakšne posebne zahteve v Ljubljani glede urejanja javnih zelenih površin in zasebnih vrtov?

Ne, posebne zahteve ne obstajajo, so pa nove nepremičnine grajene skladno z novimi smernicami v arhitekturi in temu so potem prilagojeni tudi vrtovi.  Na javnih prostorih je seveda treba upoštevati, da so rastline, ki se jih sadi primerne tako kot po velikosti kot po kvaliteti in sorti za mestne nasade. Vse to mora zapisati krajinski arhitekt v tehničnem poročilu za zasaditev in držati se mora temu primernih norm. Stvar nadzora pa je potem, da se rastline potem tudi v skladu s tem tehničnim poročilom tudi zasadijo. Rastline za mestne nasade morajo zahtevati tudi čim manjšo oskrbo. V Ljubljani že tretje leto zapored menjavamo nasade v skladu s svetovnimi trendi v križiščih, krožiščih in mestnih gredah (npr. krožišče Žale, krožišča v BTC-ju, nasad pred sodiščem, križišče Bavarski dvor itd). Zamenjuje se nasad enoletnic, ki se je prej menjaval dvakrat letno, z nasadom trajnic. Trajnice se spreminjajo celo leto, tako da imajo v vsakem letnem času drugačen izgled. Investicija je v prvem letu sicer večja, vendar se že drugo leto pokrije in še cena vzdrževanja je veliko manjša.

6.)   Vaši načrti in želje za naprej?

Želimo osvestiti ljudi, da je urejen zeleni prostor nekaj normalnega in potrebnega in dvigniti zavest Ljubljančanov o zelenih površinah in mestnih parkih na raven, ki jo imajo druga zelena mesta po svetu. En korak naprej je že, da je Ljubljana razglašena za zeleno prestolnico Evrope, naslednji pa je, da bodo vse mestne površine oblikovali za to usposobljeni krajinski arhitekti in da bo potem zasaditev takšna, kot je predpisana.

Pripravila: Urška Košir

Foto: arhiv Pro horto

Spletna stran: Pro horto