Javila sta se sama, ker bi ga rada pokazala. Nič čudnega, saj je od septembra njun veliki skupni projekt. Precej se je že razcvetel, pa je vseeno še vedno v nastajanju, pravita. Prvič sta si stanovanje ogledala avgusta in izkazalo se je za več kot le poletno romanco.

Andriana in Ivan sta se že sredi poletja odločila za selitev. Prejšnje stanovanje zanju ni bilo pravo ne po velikosti ne po lokaciji. Začel se je lov na novo gnezdo z željo, da bi živela čim bližje centru Ljubljane, a seveda sta imela svoje želje tudi glede velikosti, razporeditve prostorov in etaže. Moralo je pač biti tisto pravo.

Našla sta ga na Mesarski cesti, kjer je pravzaprav čakalo štiri študente. »Opremljeno je bilo s štirimi posteljami, štirimi pisalnimi mizami in štirimi omarami,« pove Andriana.

A takoj je kliknilo in odločitev je padla. »Z lastnikom sva podpisala najemno pogodbo, in ker nameravava tu ostati vsaj nekaj let, smo se brez težav dogovorili tudi, da trenutno opremo odstraniva in v stanovanju narediva večje spremembe. In sva se lotila …«

Izhodišče za opremljanje, ki sta si ga zadala, je bilo preplet modernega s starinskim. Kavč in miza sta še iz prejšnjega stanovanja, sedež poleg pa sta dobila na Bolhi. Enako velja za stekleno mizo na desni, stoli okoli nje pa so iz Centra ponovne uporabe na Povšetovi 4, za katerega sta izvedela prav na našem blogu! Pregradna omara, ki loči dnevno sobo od jedilnice, je edina nova, iz Ikee.

Ura iz Ikee je obkrožena s slikami družine in prijateljev, vse od tistih iz otroških let do danes. »Ponazarja minevanje časa, zato je obkrožena z lepimi spomini iz daljne in bližnje preteklosti,« pravi mladi par.

Ne spreglejte kovčka v desnem spodnjem kotu – tudi ta je prišel (prazen) iz Centra ponovne uporabe. »Skupaj imava toliko knjig, da je prostora v omarah enostavno zmanjkalo. Ostala nama je še serija klasik, ki je enostavno ni bilo kam zložiti, in to so knjige z rdečimi platnicami, ki jih vidite v kovčku,« razložita. Kar tako, ker lahko. In ker je lepo.

Andriana in Ivan sta si pri opremljanju zadala še eno smernico – čim več narediti sama, in če je le možno, raje ponovno uporabiti, kot kupiti novo. Posteljno dno je tako nastalo iz več rabljenih lesenih palet, ki sta jih kupila po 2 evra za kos in jih prebarvala. Slednje je sicer terjalo več ponovnih premazov in s tem kar nekaj potrpljenja, a vztrajnost se splača. Z rezultatom in udobjem ležišča sta zelo zadovoljna.

In kaj stanovanju vdihne največ življenja? Vedno zmaga potepinka, ki se je pred nekaj tedni odločila, da je stanovanje na Mesarski cesti v Ljubljani tudi zanjo tisto pravo. Le kako bi ji lahko rekel ne?

Kdaj pa se lahko povabimo k vam na čaj in fototermin? Pišite nam na tajnistvo[at]ljubljananepremicnine.si z zadevo: Za Doma v Ljubljani. 

(foto: Špela Zakotnik)