100 obrazov Ljubljane / 69 / Dominika
Prihajam iz:
Velenja, sedaj pa živim v Ljubljani že 7. leto.
V Ljubljano…
Sem prišla študirat, potem pa sem kar ostala, saj je Ljubljana pravo slovensko kulturno središče. Sedaj se tu počutim doma, všeč mi je življenje in na splošno mi je lepo. V Ljubljani sem našla tudi zaposlitev, sem operna pevka, vsi koncerti in opera pa so tu.
V Ljubljani mi je najbolj všeč...
Ko se na sončno popoldne sprehodim mimo polnih kavarn. Všeč sta mi tudi okolje in arhitektura. Nekako me napolni ta utrip, saj me vse te male stvari inspirirajo. Vse je tukaj in kolikor je Ljubljana majhna, hkrati ponuja tudi ogromno nekih lokacij, kamor lahko greš. Je v bistvu taka mala in velika obenem. V primerjavi z Velenjem je največja razlika ta kulturni utrip, sama velikost tudi, mogoče neka širina, duha, vedno se nekaj dogaja, vedno lahko kam greš na področju glasbe, kulture… Skratka, vedno nekaj lahko počneš ali vidiš. Od lokacij pa sta mi najljubša Trnovo in stari del mesta.
V Ljubljani si še želim...
Mislim, da je vsega zadosti, edino, kar se mi zdi, da manjka, je predvsem ta marketing kulture in kulturnih dogodkov. Želim si, da bi bila javnost bolj obveščena o vseh dogodkih in da bi se ti bolj oglaševali. Mi, ki smo v kulturno umetniški sceni, že malce vemo kje je kaj, poznamo tudi tiste manj komercialne lokacije in dogodke, ki niso toliko znani. Če bi se več vlagalo v kulturo, predstave, razstave in vse našteto pa bi bila tudi splošna javnost bolj obveščena, s čimer bi kultura postala dostopnejša vsem,.
Najlepši spomin na Ljubljano….
Teh se je zdaj nabralo že kar precej, vsekakor pa so mi najljubši ti nočni sprehodi. Fascinantno mi je, ko v prestolnici vse utihne in se sprehajam ter uživam v tišini ob Ljubljanici. Ponavadi se to zgodi, ko grem iz kakšnega koncerta, opere... Kolikor je mesto kozmopolitsko, je tudi majhno in ravno ta kombinacija velikega v malem je zmagovalna. Mislim, da lahko prav vsak najde tu kotiček zase.
Pripravila: Urška košir
Foto: urshika
