ZAČASNA MEJA, ŽIVLJENJE IN HREPENENJE V CONI A (1945-1947) - RAZSTAVA V CEKINOVEM GRADU
V Muzeju novejše zgodovine je do 28. februarja 2018 na ogled razstava, ki obeležuje 70-letnico nastanka zahodne slovenske meje. Posveča se orisu življenja na območju Julijske krajine pred nastankom meje leta 1947 in s spomini prebivalcev odstira kompleksne odnose v pokrajini v času zavezniške vojaške uprave (ZVU).
V dveletnem obdobju obstoja cone A je ideološkemu boju za zmago nad nacifašizmom sledil nacionalni boj za ozemlje. Antagonizem med obema vpletenima nacijama je postajal vedno ostrejši in je vprašanje Julijske krajine strnil v dva nasprotujoča si pola – ali bo ozemlje italijansko ali jugoslovansko (slovensko). V spominih na to obdobje je jasen tako ideološki razkorak kot način, kako pričevalci vrednotijo posamezne dogodke. V kontekstu obujanja istih dogodkov se spomini oblikujejo znotraj že vzpostavljenih nacionalnih diskurzov, oblikovanih na različnih tolmačenjih povojnih dogodkov. Na kolektivni ravni so te povojne interpretacije vpete v konstrukte enačenja Italijanov s fašisti in Slovencev s »slavotitini«, stereotipnimi pogledi, ki na obmejnem območju vztrajajo. Sovraštvo, ki se je hranilo na starih historičnih temeljih in je povzročalo nove vale nasilja nad drugače mislečimi, se je namreč ohranilo še dolgo po postavitvi meje.
»Era dura. C’era molto odio. E dopo c’è voluto molto tempo per farlo sparire …. o meglio per attenuarlo.« / »Huda je bila, veste. Bilo je veliko sovraštva. In potem je moralo preteči veliko časa, da je sovraštvo izginilo, ali bolje, ublažilo.« (I.C., italijanski pričevalec)
Obdobje ZVU je v kolektivnem spominu pomenilo prehod iz pomanjkanja v blagostanje, izhod iz revščine in začetek novega, povojnega življenja. Obenem pa je nova začasna zavezniška oblast na ozemlje vnašala novo negotovost, nacionalne napetosti ter nasilje, ki je še kako dalo misliti, da konec vojne ni prinesel dokončnega miru.
Avtorica razstave je dr. Kaja Širok.
VABLJENI!
Pripavil: Jaka Jaklič
Uredila: Urška Košir
Foto: Božo Štajer, Marjan Pfeifer, Edi Šelhaus
Vir: http://www.muzej-nz.si
