V Ljubljani se sicer občutno manj gradi, a vendarle se. Vsak pa vam bo svetoval po svoje. Eni vam bodo rekli, ne kupite novogradnje, še manj, če se šele gradi, drugi pa, kupite raje novo. No, jaz pravim, da odgovor ni tako preprost.

Nekateri ste romantični in sanjate o življenju v starejših nepremičninah. Nekateri ljubite starinski luksuzni videz najstarejših nepremičnin v Ljubljani. Po drugi strani pa veliko med vami želi živeti v novi nepremičnini, v kateri ni prej živel nihče.

To so vse legitimna merila pri izbiranju nepremičnine, v katero se želite preseliti. Drugo, če ne celo najpomembnejše merilo, je seveda cena nepremičnine. Vsak dober nepremičninski posrednik in agencija vam bodo znali pravilno svetovati, ne glede na to, ali gre za rabljeno nepremičnino ali novogradnjo.

Res je, da so rabljena stanovanja v Ljubljani v zadnjih letih izgubila največ vrednosti, medtem ko so se cene novogradenj lahko tudi malenkostno zvišale. Pisala sem že o tem, da se zaradi finančne in gradbene krize v Ljubljani vse manj gradi. A vendarle se. Toda pri izbiri tovrstnih stanovanj je treba biti še dodatno previden. To vam odločitve sicer ne olajša, saj enako velja tudi za rabljena stanovanja. Pomaga pa, da veste, na kaj morate biti pozorni poleg cene in starosti nepremičnine.

Pri rabljenih nepremičninah, četudi so lahko cenejše v primerjavi z novogradnjami, za katere se zanimate, vas morajo seznaniti tudi z najverjetnejšimi kasnejšimi dodatnimi stroški, kot so stroški obnove, plačila v rezervni sklad in morebitne dodatne stroške vzdrževanja objekta. V Sloveniji glede plačil v rezervni sklad velja, da vam tega ni treba početi, če ste kupili novogradnjo, in sicer vsaj 10 let po nakupu te.

Višina in čas plačila teh stroškov sta odvisna od starosti nepremičnine in kako je ta ohranjena. Če prejšnji lastnik vanjo dolgo ni vlagal, bodo zagotovo potrebni večji popravki, kot so zamenjava vodovodnih napeljav, včasih tudi električnih, prenova kopalnice, zamenjava oken, brušenje ali zamenjava parketa.

Naj ob tem poudarim, da sta vsako stanovanjsko poslopje in stanovanje po 10–15 letih potrebna vsaj delne, po 30 letih pa temeljite prenove. Za več kot 10 let stare večstanovanjske objekte pa velja zakonska obveznost zbiranja sredstev v rezervne sklade, namenjene investicijskemu vzdrževanju teh stavb.

Pa ne mislite, da dodatni stroški vedno veljajo samo za rabljene nepremičnine. V zadnjem obdobju tudi nekatere novogradnje zaradi prehitre gradnje potrebujejo dodatne popravke in reklamacije napak so dokaj pogoste. Zato se je pred nakupom nepremičnine potrebno o vsem tem dobro pozanimati, da ne bi bilo kasnejših nepotrebnih presenečenj. Še posebno je dobro vedeti, kdo je investitor novogradnje, ki jo želite kupiti. Namreč, če ugotovite napako kasneje, je dobro že pred nakupom vedeti, kako ta rešuje reklamacije.

V Ljubljani je pogosto tako, da novogradnje zagotavljajo tudi boljšo opremljenost, kar pomeni, da vključujejo dvigalo, varnostne sisteme, praviloma tudi pokrita in varovana parkirna mesta. Posebej slednje je redkost, ko gre za starejša rabljena stanovanja, še posebno v centru Ljubljane.

Praviloma so novogradnje tudi energetsko prijaznejše do okolja, s čimer lahko po vselitvi prihranite pri obratovalnih stroških: pri graditvi so uporabljeni kakovostnejši materiali, toplotna izolacija je boljša, vsako stanovanje naj bi imelo svoje lastne števce za merjenje porabe elektrike, vode, plina, lastne merilnike za ogrevanje, kar pomeni, da uporabnik lahko nadzira svojo porabo.

Se pa tudi rabljene nepremičnine razlikujejo med seboj. Bodite pozorni na to, da so, na primer, nepremičnine, zgrajene pred letom 1945, kakovostnejše, od nepremičnin, zgrajenih med letoma 1950 in 1980, hkrati pa večina nepremičnin, zgrajenih pred letom 1967, niso protipotresno zavarovane.

Predvsem pa si skušajte zamisliti in orisati, kako boste v izbrani nepremičnini živeli vsaj 10 let in kakšna bo čez 20.

Napisala: Mateja Todić Curk, Ljubljana nepremičnine

(na sliki Vila Soteska)