Prenovljena Plečnikova hiša - biser slovenske kulturne dediščine 20. stoletja
Vabljeni v Plečnikovo hišo, ki je pretekli teden po dveh letih prenove, ponovno odprla svoja vrata za javnost. V hiši je arhitekt Jože Plečnik živel in ustvarjal od leta 1921 do svoje smrti leta 1957. Če se želite seznanit z življenjem in delom slovitega arhitekta, ki je zaznamoval podobo Ljubljane, lahko sedaj obiščete njegov dom in si ogledate novo stalno razstavo. V Plečnikovi hiši sta na ogled tako ohranjen arhitektov dom z vso izvirno notranjo in zunanjo opremo kot stalna muzejska razstava.
Arhitekt Jože Plečnik (1872 - 1957)
Arhitekt Jože Plečnik je prehodil dolgo pot od vajenca v mizarski delavnici očeta Andreja, do spoštovanega profesorja na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter prejemnika številnih državnih in mednarodnih priznanj. Priznan in cenjen je bil že za časa življenja, njegovo vizionarstvo ter izviren pristop pa še danes navdihujeta strokovnjake in ljubitelje arhitekture po vsem svetu. S svojim delom je pomembno zaznamoval tri evropske prestolnice: Dunaj, Prago in predvsem rodno Ljubljano, kjer je s prepoznavnim jezikom arhitekture večnosti, »Architecture perennis«, v veliki meri uresničil svojo vizijo o preoblikovanju mesta v narodno prestolnico po vzoru antičnih mest.
Plečnikova hiša z vrtom
V hiši, v kateri je Plečnik živel po vrnitvi v domovino leta 1921, so na ogled ohranjeni bivalni prostori ter arhitektovi osebni predmeti. Leta 1915 je staro hišo kupil arhitektov brat Andrej. Po arhitektovem prihodu v Ljubljano so sestra in dva brata sklenili, da bodo živeli skupaj, zato je arhitekt ob stavbi zgradil valjast prizidek (1925). Pozneje je dodal zastekljeno preddverje, po odkupu sosednje hiše še zimski vrt (1930). Z arhitektom je kljub prvotni odločitvi družine, krajši čas živel le brat Janez. Po bratovem odhodu si je arhitekt dodatno preuredil hišo v skladu s svojimi potrebami. Hišo in sosednjo starejšo predmestno stavbo je Plečnik preuredil in dozidal stolp na dvorišču. Pogosti so elementi, ki so ostali od njegovih projektov ali ostanki prezidav drugih stavb. Hišo, v kateri se je porajala Plečnikova Ljubljana, tako danes sestavlja kompleks dveh starih hiš ob Karunovi ulici, ki jim je Plečnik dodal valjast prizidek ter zimski vrt, ki meji na prostran vrt za hišo, bo po prenovi prvič v celoti dostopna javnosti. Poleg ogleda hiše, ki je sama po sebi izjemna kulturna vrednota, saj je ena redkih tako dobro ohranjenih in izvirno zasnovanih in opremljenih hiš umetnikov na svetu, si po prenovi lahko ogledate tudi novo stalno razstavo o življenju in delu Jožeta Plečnika z izjemnimi originalnimi maketami in številnimi načrti arhitekta, maketo Plečnikove Ljubljane ter arhitektovimi osebnimi predmeti. Kompleks zaokroža muzejska trgovina, prostor za obrazstavne programe in dogodke, študijsko središče in mesto za občasne razstave.
Stalna razstava Plečnik
Na razstavi sta na ogled Plečnikov opus in njegova življenjska pot. Njen osrednji del predstavlja arhitektove stvaritve v Ljubljani, kamor se je vrnil leta 1921 po odmevnih dosežkih na Dunaju. Tam se je odlikoval z vrsto pionirskih del moderne arhitekture, v Pragi pa je med drugim znameniti praški grad preoblikoval v rezidenco predsednika države. Na ogled so načrti, makete in fotografije stvaritev kot so Narodna in univerzitetna knjižnica, glavna ljubljanska tržnica ali Cerkev Sv. Mihaela na barju, pa tudi Plečnikovih nikoli uresničenih vizij, med katerimi je posebne pozornosti vredna Katedrala svobode, načrt stavbe slovenskega parlamenta.
Informacije za obiskovalce:
Odprto: od torka do nedelje 10.00-18.00
Zaprto: ob ponedeljkih in nekaterih praznikih (1.11., 25.12 ter 1.1.)
Vstopnina: 6€ (znižana cena 4 €)
Javna vodstva: po Plečnikovi hiši potekajo ob vsaki polni uri od 10.00 do 17.00. Največje število udeležencev je 7. Vodeni ogledi za skupine so na voljo po predhodnem naročilu: prijava@mgml.si.
Cena: do 7 oseb 55 €, 8 ali več oseb: 7 € na osebo (znižana cena 5 € na osebo).
Naslov: Karunova ulica 4 1000 Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 24 12 506
E-naslov: info@mgml.si
Pripravila: Urška Košir
Vir in fotografije: Turizem Ljubljana in arhiv MGML
Spletna stran: MGML