Nakupujmo skupaj – skupaj do ekološke in lokalno pridelane hrane

Nakupujmo skupaj je projekt skupnostnega naročanja slovenskih pridelkov, ki je uspešno zaživel v Ljubljani. Njegov glavni cilj je omogočiti nakup kakovostnih, okusnih in zdravih lokalnih pridelkov in izdelkov po ugodni ceni, ki je hkrati pravična za kmeta. Poenostavljeno bi lahko rekli, da gre za t.i. tržnico po naročilu, kjer si kupci vnaprej rezervirajo ekološke in lokalne pridelke po znižani, skupinski ceni, na drugi strani pa kmetje/ponudniki zaradi vnaprejšnjih naročil točno vedo, kaj in koliko vsega morajo prinesti s seboj na tržnico. Win-win kombinacija torej za vse.

 

 

S skupnostnim nakupovanjem se želi spodbuditi večjo samooskrbnost Slovenije s hrano pridelano na naravi prijazen način na družinskih kmetijah. Ekološka hrana je načeloma dražja od neekološke, s skupnostnim nakupovanjem pa postane bolj dostopna. Poleg tega pa je jasno, da je sezonska hrana, ki je sveže nabrana, okusnejša in koristnejša za naš organizem, kot hrana, ki raste v drugem okolju in pripotuje dolge razdalje.

V obliki skupinskega nakupa lahko vsak član v skupini naroča različne vrste ekoloških in lokalnih živil, od sezonske zelenjave in sadja, semen, mok, žit in žitnih kosmičev, medu, mlečnih izdelkov iz kozjega, ovčjega ter kravjega mleka (sveži sir, jogurt, skuta…), hladno stiskanih olj itd.

 

Kaj želite s projektom doseči?

Ko so izumitelja žarnice Thomasa A. Edisona vprašali, zakaj točno se bo žarnica uporabljala, je hudomušno odgovoril, da ne ve povsem točno, ve pa, da jo bodo uporabljali še generacije in generacije, tudi ko njega ne bo več na tem svetu.

Nekaj podobnega si potihem želimo tudi za naš projekt Nakupujmo skupaj, saj želimo slovenske kmete in kupce lokalnih pridelkov povezati v homogeno skupnost, ki razume drug drugega. Vedno bolj nam je jasno, da bomo živeli bolje, če bomo medsebojno sodelovali in postali samooskrbni - tako družba kot tudi država.

Vsi v ekipi Nakupujmo skupaj se zato vsak dan trudimo podpreti lokalno slovensko pridelavo, na drugi strani pa kupce ozavestiti, da je lokalno pridelana hrana bolj zdrava in kakovostnejša. In za mnoge najpomembnejše – da se je da dobiti tudi ugodnejše. Toda le če se združujemo in sodelujemo skupaj, brez nepotrebnih posrednikov in visokih marž.

 

Od kod ideja za projekt?

Ideja izhaja iz pobude skupine zanesenjakov, ki je čisto naključno izvedla skupinski nakup pri enemu izmed kmetov in bili nad ponujeno ceno presenečani, na drugi strani pa je bil kmet prav tako zadovoljen, ker si je izpraznil svojo ozimnico. Pravična cena za kemta na eni strani in ugodnejši nakup za nas. Danes je ta ideja zrasla v projekt Nakupujmo skupaj ceneje, ki danes deluje v okviru društva EKO TIM.

Izpostaviti pa je treba, da aktivno sodelujoči na projektu Nakupujmo skupaj ceneje v večji meri delamo na prostovoljni osnovi, na drugi strani pa smo deloma morali profesionalizirati ekipo, saj je bilo to za nemoteno delovanje in razširitev projekta to nujno potrebno.Gre pa sicer v praksi za izjemno kompleksen in časovno in finančno zahteven projekt, saj imamo na eni strani opravka z več sto kupci in na drugi strani z več deset ponudniki, tako da brez komunikacije in usklajevanja preprosti ne gre.

 

Kaj je namen projekta?

Da ljudem ni treba letati od enega kmeta do drugega, iskati določeno zelenjavo nekje, pa spet mleko na drugem koncu in mesnine na tretjem, pa sadje na četrtem, smo se s slovenskimi pridelovalci, v glavnem ekoloških pridelkov, dogovorili, da svoje izdelke ponudijo vse na enem mestu. Potreba po vedno bolj kakovostnih izdelkih, za katere hočemo vedeti, od kod prihajajo in jih obenem kupovati po dostopnih cenah, je pobudnike ideje skupinskega naročanja pripeljala do tega, da smo se organizirali v skupino.

Poleg že povedanih prednosti naj izpostavimo, da z našimi skupinskimi nakupi kupci prihranijo tudi na času in prevozu, saj k nam pridejo kmetje iz celotne Slovenije na eno mesto, tako da se ni potrebno voziti od kmeta do kmeta, ampak lahko nakup hitro in enostavno opravijo na enem prevzemnem mestu – trenutno je to prevzemno mesto na tržnici Šiška (vsako drugo sredo med 15h in 18h, prevzemi torej potekajo praviloma na vsake 14 dni)

ZANIMIVO: Velik poudarek pa je tudi na oblikovanju skupnosti, ki razume interese drug drugega. Zato podpiramo interakcijo med člani in ponudniki – torej ne želimo biti posrednik, ampak želimo, da se kmet in kupec srečata, izmenjata izkušnje in se med seboj poznata. S projektom smo tako želeli malo razbiti klasične stereotipe kupec-posrednik-ponudnik. Če denimo kupec dobi pridelek, ki na pogled ni tako sijoč kot v trgovini, pričakujemo, da bo razumel, zakaj je temu tako in kaj pomeni ekološko. Ali na drugi strani, da kmet/ponudnik razume, da smo si s povprečno plačo lahko pred 10 leti kupili približno 2000 kg krompirja, danes pa si ga lahko s povprečno plačo kupimo skoraj pol manj, torej samo še slabih 1000 kg krompirja (padec kupne moči potrošnika). Razumevanje drug drugega je zato ključnega pomena.

Na prevzemu ima vsak kupec tako priložnost spoznati ljudi, ki pridelujejo njegovo hrano in se prepriča o poreklu in načinu pridelave. Ker ponudbo sestavljajo večinoma slovenski ekološki ponudniki, je njena vsebina odvisna od raznolikosti, ki je v določeni sezoni na voljo. Ne gre torej pričakovati, da bodo januarja na voljo jagode ali junija kislo zelje.

Kupci smo torej tisti, ki imamo v rokah moč, da stvari premaknemo v pravo smer. Z nakupom soodločamo, koliko hrane in kakšne kakovosti bodo pridelali slovenski kmetje. Namen skupnostnega naročanja je dvojne narave - oskrbeti se s kakovostno in zdravo hrano ter hkrati podpreti družinske kmetije, ki pridelujejo na sonaraven način in ki ohranjajo zemljo neobremenjeno s kemijo. Ne rabimo čakati, da bo država poskrbela za samooskrbo. Naša dejanja so tista, ki so odločilna.

 

Zakaj lokacija v Ljubljani? Kaj vam Ljubljana pomeni osebno in kaj poslovno?

Gre za projekt, ki bi na ruralnem območju težko zaživel – uspe lahko samo v večjih urbanih mestih, ki nimajo tako dobre možnosti samooskrbe kot ljudje na podeželju. Naša prestolnica je zato idealno mesto za takšen projekt – prvič zato ker ga potrebuje, drugič pa tudi zato, ker je tudi urbano večjo mesto možno samooskrbeti.

 

Kakšne so želje za prihodnost?

Sicer v naši ekipi za leto 2018 in nadaljna leta predvideni tudi drugi cilji oziroma projekti, samo jih trenutno ne bi obešali na veliki zvon. Vsekakor pa se cilji nanašajo na to, da bi lahko na različnih prevzemnih mesti opravljali to, kar počnemo že zdaj.

Trenutno imamo v Šiški edino prevzemno mesto, toda s ponudniki v naslednjih dveh letih načrtujemo odprtje še drugih prevzemnih mest na območju Ljubljane (Rudnik-Vič, BTC, Bežigrad itd.)

 

Kakšna misel za konec?

MISEL 1: Zanimivo je opazovati ljudi pri nakupu različnih dobrin. Ko si kupujejo stanovanje, želijo najboljšo stanovanjsko opremo. Ko si kupujejo avto, gledajo le najboljše in nove modele. Ko pa si kupujejo hrano, le gledajo, kaj je pod akcijo in kako bodo zapravili čim manj. Ob tem nikoli ne pomislijo, kaj vse dajo v usta. 

Torej načrt je popolnoma jasen - ozavestiti ljudi o pomenu lokalno pridelane hrane in učinku, ki ga ima ta hrana na naše zdravje. V 2018 nas čaka predvsem izziv povečevanja zavedanja, kako pomembno je uživati lokalno pridelano in sezonsko hrano. Verjeli ali ne, mnogi Slovenci še vedno ne vedo, kaj sezonska hrana sploh je, saj so vajeni, da sadje ali zelenjavo kupujejo skozi celo leto. V spomin se nam je na primer vtisnil primer ene izmed članic naše skupnosti, ki je na vsak način želela, da v mesecu februarju vključimo v ponudbo paradižnik. Bolj kot smo ji razložili, zakaj to ni možno, bolj si ga je želela. Ko pomislimo na take primere, vemo, da nas čaka še težka pot. 

 

MISEL 2: Ko se sprehodimo med policami trgovin, lahko izbiramo med sadjem in zelenjavo iz vsega sveta. Pa se kdaj vprašate, kaj bi dobili na krožnik, če bi odpovedale vse transportne poti in bi lahko kupili le tisto, kar raste v našem okolju? V zimskih mesecih, pa nekje tja do marca, aprila, bi bila naša prehrana popolnoma drugačna, če bi se odločili, da kupujemo lokalno. Ker v to seveda nismo primorani, odločitvi za kupovanje lokalnih pridelkov botrujejo drugi razlogi. Toda šele, ko hrana ne prepotuje na tisoče kilometrov do našega krožnika, spoznamo, kako dobra je lahko lokalno pridelana hrana.

Sezonska hrana je namreč sveže nabrana, okusnejša in koristnejša za naš organizem, kot hrana, ki rasta v drugem okolju. Plodovi ne dozorijo nekje v posebnen okolju, obdani s posebnimi pogoji, ki pospešujejo zorjenje, ampak imajo možnost dozoreti na rastlini, kjer so zrasli.

 

Zdrava in ekološka hrana tudi za tiste, ki si je ne morejo privoščiti.

Sabina Podjed, ena izmed kupcev in članica ekipe Nakupujmo skupaj, ki izdelke pri kmetih naročajo preko projekta Nakupujmo skupaj, nam je zaupala, zakaj prisega na skupnostna nakupovanja:

»Ekološko hrano kupujem že leta. Ker je dražja od neekološke, vedno poiščem načine, kako kupovati ceneje. Zato najpogosteje kupujem direktno na kmetijah, ker imajo nižje cene kot na ekološki tržnici. Vendar to zahteva čas, saj ima vsaka kmetija v ponudbi nekaj živil. Zato se mi zdi projekt Nakupujmo skupaj odličen, saj dobiš živila od kmetov iz vse Slovenije na enem mestu. Ponudba je res pestra. Na vsaki dostavi si napolnim hladilnik in shrambo do naslednje dostave. Letos sem kupila tudi večje količine sadja in skuhala marmelado. Zdi se mi tudi dobro, da poznamo kmete, ki pridelujejo našo hrano, saj je razlika, če nekdo prideluje na ekološki način samo zaradi dobička, ali zato, ker je to njegova osebna filozofija. Če kmeta osebno poznaš, hitro ugotoviš razliko. Skupinsko nakupovanje se mi zdi odličen sistem za nas potrošnike. Uporabljam ga tudi drugje, na primer pri nakupu elektrike, ki ga je lani organizirala Zveza potrošnikov Slovenije: pred kratkim smo z znancem tudi organizirali skupinski nakup pelet za ogrevanje.Pa še eno prednost sistema skupinskega nakupovanja se mi zdi pomembna, namreč več kot nas kupuje, nižje cene lahko dosežemo, ne da bi bil prodajalec za to prikrajšan za pošteno plačilo.«

 

 

Terminski načrt prihajajočih prevzemov do konca leta 2017:

 

DATUM ZAČETKA NAROČANJA

(petek dop.)

DATUM KONCA NAROČANJA

(pon do 22h)

DATUM PREVZEMOV na tržnici Šiška

(sreda, 15h-18h)

Petek, 17.11.

Ponedeljek, 20.11.

Sreda, 22.11.

Petek,1.12.

Ponedeljek, 4.12.

Sreda, 6.12.

Petek,15.12.

Ponedeljek, 18.12.

Sreda, 20.12.

 

 

Pripravil: Jaka Jaklič

Uredila: Urška Košir

Foto. Arhiv Nakupujmo skupaj

Naročanje in včlanitev: ljubljana.nakupujmoskupaj.si

Splet: Nakupujmo skupaj

Oddaj komentar

Sledite nam: