NEBOTIČNIK - nekoč najvišja stavba v Ljubljani

Prvi ljubljanski nebotičnik je bil zgrajen leta 1931 in je v tistem času zasedel mesto najvišje stavbe v Jugoslaviji. Novica o njegovi gradnji je sprva povzročila precej razburjenja v javnosti in Ljubljančani so se hitro razdelili na tiste, ki so bili gradnji naklonjeni in tiste, ki so ji ostro nasprotovali. Nekateri so ga označili za "spako, ki bo kvarila baročno silhueto mesta, za druge je bil znak velemsta in so ga imenovali kar vele nebotičnik."

Investitor gradnje je bil Pokojninski zavod Ljubljane, ki je bil po statutu dolžan investirati določen del kapitala v nepremičnine, za projekt pa so izbrali arhitekta Vladimirja Šubica. Lokacija, na kateri stoji stavba, je včasih pripadala srednjeveškemu samostanu ter je precej ozka in dolga, zato se je "zavod odločil za visoko stavbo, ki bo tudi iz gospodarske plati upravičena. Višina nebotičnika od roba pločnika do vrha stopnic je 70,35m. Vrh zgradbe oblikuje na trinajstem nadstropju postavljena glorieta z drogom za zastavo." Prvotno je arhitekt predvidel samo 8 nadstropij, a je načrt nato spremenil v stolpnico s 13 nadstropji.

Gradnja se je pričela julija 1930 in po prvotni zamisli je bila za temelje predvidena meter in pol debela železobetonska plošča. Strokovnjaki so po temeljitem premisleku ugotovili, da ta ne bo primerna in se nato odločili za železobetonske stebre, ki segajo prav do skalnatega terena. Temeljni nosilci se spuščajo 18m pod cesto, izdelani pa so v obliki 16 vodnjakov, zalitih z betonom. Ta način gradnje zagotavlja izjemno trdnost, zaradi česar je Nebotičnik še danes ena izmed potresno najbolj varnih zgradb v Ljubljani. Za takratne razmere so ga zgradili izjemoma hitro, čeprav je  gradnja z železobetonom v tistih časih veljala za revolucionarno.

Vhod v pritličju vodi skozi vežo, okrašeno s kraškim marmorjem, nad njo pa se v zgornja nadstropja vzepnja znamenito spiralno stopnišče. V nadstropjih od dva do pet ležijo pisarne, med šestim in devetim so privatna stanovanja, vsa najvišja nadstropja od desetega naprej pa zasedajo restavracija, kavarna in razgledna ploščad.

Slovesno odprtje Nebotičnika se je zgodilo 21. februarja 1933, s slavnostnim dogodkom v kavarni. Časopisi so takrat oznanjali: “s kavarno, ki je brez dvoma najmodernejša v vsej Jugoslaviji, je ljubljanski nebotičnik dobil svojo krono. Stene so obložene s kraškim marmorjem, glavno okrasje na stropu tvori zlati meander na plavem polju. Temu primerne so tudi modre zavese na velikih oknih, skozi katero se gostu nudi osvežujoč pogled na vso Ljubljano in prostrano okolico."

Ljubljančani so Nebotičnik v vseh teh letih vzeli za svojega in v kavarno na vrhu radi zahajajo od samega začetka. Vmes se je slednja sicer v začetku devetdesetih za kratek čas prelevila v shanghajsko restavracijo, kasneje pa je, do popolnega zaprtja, tam nekaj let gostoval nočni klub z erotičnimi plesalkami. Leta 2010 se je kavarna ponovno odprla in od takrat naprej ponovno postala priljubljena točka, tako med ljubljančani kot tudi med tujimi obiskovalci, ki želijo na življenje v mestu pogledati iz ptičje perspektive.

Pripravila: Urška Košir

Vir: Ljubljanske metamorfoze - Darinka Kladnik, splet

Fotografiji: Rafael Kos - http://rafaelkos.blogspot.com/
 

Oddaj komentar

Sledite nam:

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Ljubljana nepremičnine d.o.o.