Predstavljajte si, da živite v New Yorku in se nekega lepega dne odločite, da boste življenje v slovitem ameriškem mestu zamenjali za življenje v Ljubljani. To je storil Richard Petkovsek, ameriški državljan, ki je iz New Yorka v Slovenijo prišel pred štirimi leti in tu ostal. Zaupal nam je, kaj je botrovalo njegovi odločitvi in nam iz prve roke podal primerjavo med življenjem v 'velikem jabolku' in življenjem v Ljubljani.

Zakaj ste prišli v Slovenijo?

Moja dedek in babica sta pred več kot 100 leti prišla iz Slovenije v Ameriko, kar pomeni, da imam slovenske korenine, imam tudi slovenski priimek, a nihče v moji družini ni nikoli znal slovensko. Jaz pa sem imel veliko željo, da bi spoznal jezik in deželo mojih prednikov, zato sem se 7 let nazaj vpisal na poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani. Bilo mi je tako všeč, da sem se ob povratku odločil, da pustim službo in celoten ameriški način življenja za seboj ter se preselim v Slovenijo. V New Yorku sem na državni srednji šoli učil zgodovino, v Ljubljano pa sem prišel brez vnaprej zagotovljenega dela, a sem zaradi bogatih izkušenj tu relativno hitro nastopil službo učitelja angleščine.

Kako bi primerjali življenje v Sloveniji z življenjem v Ameriki?

Življenje tukaj se mi zdi fantastično, vse je zelo sproščeno. V mestu New York sem živel deset let, prvih  šest v Brooklynu, zadnja štiri leta v Queensu, Manhattan je namreč predrag. V celotnem mestu je sicer super utrip, ampak jaz sem hotel nekaj več od življenja. Delal sem 60 ur na teden, vloga učitelja v javni srednji šoli je še posebej zahtevna in vse skupaj je bilo zelo stresno. Na šoli sem poučeval celih devet let in nekako si nisem mogel predstavljati, da bi na ta način živel in delal še nadaljnjih dvajset oziroma trideset let in potem zagrenjen umrl. V ZDA je na splošno vse skupaj naravnano zelo kapitalistično in američani imajo popolnoma drugačen odnos tako do prostega časa kot tudi do družine. Tam je zelo pomembno, da človek neprestano dela, družina in prosti čas sta drugotnega pomena. Vsak ima največ 15 dni dopusta na leto, sestra, ki je arhitekta, je prvih osem let službe imela le 10 dni v celem letu. Jaz sem kot učitelj sicer imel poletne počitnice in je bilo super, a veliko mojih sodelavk je delalo tudi med poletjem, ker tam se skoraj ne spodobi biti 'prost' in vsak hoče čim več zaslužit. V Evropi je stanje že podobno, ampak vseeno precej bolj znosno, saj se mi zdi, da ljudje tu vseeno poskušajo it domov iz službe ob treh, štirih, če jim le uspe, saj jim je pomembno, da so z družino in da si privoščijo prosti čas. To je največja razlika, način življenja kot tak. Druga razlika pa so seveda razdalje. Jaz osebno tu izjemno uživam, ko lahko obiskujem vse te male lepe kraje. Že sama Slovenija nudi toliko enih izletov, na Bledu mi je fantastično, ravno tako v Piranu, vsa ta mala mesta pa so od Ljubljane oddaljena tako malo, da bi v New Yorku spadala še pod predmestje. Obožujem tudi Benetke, ki so zelo blizu pa Dunaj, iz ameriške perspektive je vse na dosegu roke. Ko sem živel v New Yorku sem za pot do brata, ki je živel v Washingtonu, moral prevozit 450km. Tu mi odgovarja fleksibilnost, da si lahko ogledam vse te prečudovite kraje.

Kako pa bi primerjali Ljubljano in New York?

Ljubljana je seveda precej manjša, a vseeno ponuja veliko različnih aktivnosti kot so razstave, muzeji in kulturne prireditve. Jaz rad gledam filme in tukaj sem reden obiskovalec kina Dvor, ki ima enkratno selekcijo, če želim pogledat kakšno izmed ameriških uspešnic pa obiščem Kolosej. Ta majhnost je včasih prednost, včasih pa tudi slabost, predvsem kar se tiče anonimnosti. Sam sem bil rojen v vasi sredi države New York s 6000 prebivalci in že od nekdaj sem si želel živeti v mestu, kjer se ljudje večinoma ne poznajo med seboj. V Ljubljani pogosto srečujem poznane ljudi na cesti, zdaj sem se sicer že navadil, ampak na začetku mi je bilo precej nelagodno. V New Yorku mi je bila všeč ta anonimnost in to je tudi edino, kar zares pogrešam. Po drugi strani pa je Ljubljana veliko bolj čisto mesto, kar mi ogromno pomeni in čeprav vem, da zrak v Ljubljani ni popolnoma čist, je vseeno mnogo čistejši kot v New Yorku. Zato imam tukaj kolo in kolesarim povsod, v New Yorku nisem mogel. V službo sem moral z metrojem, 40 minut v eno smer v službo, zvečer nazaj. Tu sem s kolesom v 10 minutah v centru ali v službi, ki jo imam v BTC-ju, vse je zelo blizu, posledično enostavno in to mi je všeč. Poleg tega je v New Yorku veljalo, če smo se želeli dobit s prijatelji, smo morali srečanje organizirat vsaj en teden prej. Tu lahko pokličem prijatelja, ko sem v centru in se dobiva, to je velika prednost. Tu niti ne gledam televizije, v Ameriki sem bil neprestano pred ekranom, zvečer sem prišel iz službe utrujen, do centra se mi eno uro ni dalo vozit nazaj in je bilo to to. Tu pa se mi zdi, da pred ekranom zapravljam čas. V Sloveniji je tudi vzdušje na splošno zelo sproščeno, vsi sedijo zunaj po kavarnah, krasno je. Center Ljubljane je fantastičen in tudi po štirih letih vsakič, ko grem, opazujem kako je lepo. Zelo rad se sprehajam, obožujem pa tudi Odprto kuhno, saj je sedeti zunaj s prijatelji na pivu v lepem petkovem popoldnevu naravnost neprecenljivo.             

Kakšna je razlika med ljudmi?

Slovenci so zelo prijazni, a zagotovo bolj zaprti. Sklenit prava prijateljstva je kar težko, saj imajo vsi večinoma ob sebi svojce, družino, prijatelje in na prste ene roke lahko preštejem Slovence, s katerimi lahko rečem, da smo v štirih letih postali pravi prijatelji. V New Yorku je bistvena razlika že v tem, da je tam skoraj vsak imigrant, bodisi prihaja iz drugega dela sveta ali pa le iz drugega dela Amerike. Malo je takih, ki so v mestu preživeli celo življenje in zato so večinoma ljudje tudi bolj odprti za sklepanje novih poznanstev. Tu v Sloveniji so moji prijatelji večinoma tujci, ker smo v istih situaciji, imam pa slovensko dekle, ki je fantastična, njena družina je na srečo odprtega duha in so me zelo lepo sprejeli.

Kakšni pa so vaši načrti za naprej? Boste ostali tu, ali že kaj pogrešate dom? Se nameravate nekoč vrniti nazaj?

Nimam načrtov, kako in kaj. Trenutno ne pogrešam Amerike, saj grem vsako leto tja za dva tedna na obisk, vidim prijatelje, družino in to je to. V vsakem primeru bližnji tam nimajo časa za kakšno daljše druženje. Ena sestra namreč živi v Chicagu, brat v Washingtonu in samo enkrat na leto se v času božiča zberemo vsi. Zato tudi, če živim v Sloveniji, iz tega vidika ni velike razlike. Poleg tega me je družina že večkrat obiskala, brat je prišel enkrat, sestri in starši pa že dvakrat. Žal so lahko ostali samo nekaj dni, ker v Ameriki za dopuste preprosto nimajo časa, so pa bili vsi izjemno navdušeni nad Slovenijo. Videli so, da je zelo lepa država, urejena, videli pa so tudi, da sem tu zadovoljen, vesel in to je pomembno za njih. Mogoče bom šel nazaj nekega dne, ampak trenutno zagotovo še ne, saj sem tu zelo zadovoljen, imam tudi krasno dekle in skupaj sva nadvse srečna.

Pripravila: Urška Košir

Foto: Urška Košir, osebni arhiv Richarda Petkovska, Shutterstock