Ljubljana v pesmih - 1. del
Ljubljana je od nekdaj velik navdih za slovenske umetnike, predvsem pesnike in glasbenike. Bodisi jih navdihnejo ljubljanske znamenitosti, mestno ne-dogajanje ali prelestna ljubljanska dekleta. Slednjim je zagotovo posvečenih največ skladb in verjetno ni naključje, da ‘Ljubljana’ postane ‘ljubljena’ že z menjavo ene same črke...
Usodno lepoto Ljubljančank je opeval že naš znameniti pesnik France Prešeren v pesnitvi Povodni mož, iz leta 1826 -
"Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele, al lepši od Urške bilo ni nobene, nobene očem bilo bolj zaželene ob času nje cvetja dekleta ne žene."
V modernejših časih navdušenje nad Ljubljano med glasbenimi umetniki ni pošlo. Celo nasprotno, v zlatih časih slovenske popevke je bil Ljubljani namenjen glasbeni natečaj, več takrat nagrajenih in izbranih popevk pa je popularnih še danes.
Stane Mancini je Ljubljano opeval 1952 v pesmi Prelepa si bela Ljubljana -
"Prelepa si bela Ljubljana, v gnezdu zelenih bregov, in vedno s tujine kot mama, popotnika kličeš domov… Prelepa si bela ljubljana, kdor tvoj je od tebe ne gre, saj srca so nam prikovana, z verižico zlato na te.”
Marjana Deržaj je za skladbo V Ljubljano, leta 1965 v Hali Tivoli, prejela nagrado za najboljšo popevko o Ljubljani -
"V Ljubljano, v Ljubljano, v Ljubljano gremo mi… Pa če v Ljubljani so vsi zaspani, mi bomo vso noč preplesali, bela Ljubljana nikdar ni zaspana, o ne."
Nekaj let kasneje je skupina Bele vrane izdala legendarno popevko Na vrhu Nebotičnika, ki je 1969 v Hali Tivoli, prejela 3. nagrado občinstva -
“Tukaj s te male terase, sredi Ljubljane ta hip lahko bi dosegla jih z roko. Sva šla na malo teraso nad širno Ljubljano da najina vsa Ljubljana bi bila...”
Majda Sepe je leta 1969 prepevala znano popevko Čez šuštarski most -
“V Ljubljani za Ljubljanico, tam najde vsak, kar si želi… Čez Šuštarski most, čez Šuštarski most, levo na Mestni trg, desno na Stari trg, po spomine, po mladost, čez Šuštarski most… V Ljubljani za Ljubljanico, najde vsak kar išče. Tam za večerjo Vitez komuna ti da in Maček cvička rdečega in če z mačkom greš od tam, lahko potunkaš glavo v Robbov vodnjak.”
Janka Ropreta so prevzele Ljubljančanke, ki je njihovo lepoto postavil na piedestal v istomenski skladbi iz leta 1972 -
"Hej, hej, Ljubljančanke, kam ste namenjene? Rožice rosne, prevzetne, ponosne, brhke Ljubljančanke."
Se nadaljuje...
Pripravila: Urška Košir
Foto: D. Wedam, J. Zalaznik, M. Kastelic - Most photos, P. Hieng, vsi za Turizem Ljubljana
