Koliko časa mora preteči, da mesto izgubi vonj po novem in ga začnemo doživljati realno? Starejši gospod, po rodu sicer Irec, ki je zamenjal že kar nekaj stalnih prebivališč po Evropi, je pred kratkim na to vprašanje odgovoril preprosto in modro: odvisno od tega, kako dobro človek opazuje svet okoli sebe.

Petra Mavsar je čuječa umetniška duša, ki ustvarjalnost vsakodnevno hrani z nujno dozo sanjavosti, pa ji hkrati uspeva življenje dojemati zelo prizemljeno. Je pravi naslov za kratko primerjavo domače Ljubljane s – po mnenju mnogih – nič manj kot prestolnico sveta, Londonom.

Na kratko – kdaj in zakaj London in kaj tam počnete danes?
Za odhod v London je zaslužen moj fant Blaž in njegove podjetniške želje. Sem pa tudi sama že od nekdaj sanjarila o tujini in ker sem vlak za študijsko izmenjavo zamudila, me ni bilo treba dolgo prepričevati. Brez večjih pomislekov sva naredila plan, določila datum, kupila letalski karti in odletela. Pisal se je 8. februar 2012, za naju kulturni dan malo drugače, poln vznemirjenja: midva, dva ogromna nahrbtnika in nekaj prihrankov. Še dobro, da sva bolj avanturistične narave, ker prvo leto ni bilo lahko, temveč polno improvizacije in odrekanj. Sem vesela, da je mimo! Danes delam kot vodja umetniških delavnic za otroke in odrasle.

Plusi in minusi Londona - in kateri za vas pretehtajo?
London je mesto poslovnih priložnosti, različnih kultur, mesto, kjer se za vsakim vogalom skriva kaj novega in ti nikoli ni dolgčas. Meni ljube kljukice so spoznavanje in delo z ljudmi iz celega sveta, odprtost, dostopnost, bogata kulturna ponudba (muzeji, galerije, gledališča, marketi, festivali), zanimive delavnice in tečaji.

Je pa London tudi ogromen, glasen, hiter in drag. Mesto priložnosti seveda s seboj prinaša tudi večjo konkurenco in hitrejši življenjski tempo. Navkljub nenehnemu utripu in dogajanju se v tem mestu lahko počutiš osamljenega, saj ti kakovostnega časa za druženje ob hitenju iz enega konca mesta na drugega velikokrat zmanjka. Čeprav imam rada dinamiko in mi hitro postane dolgčas, mi je London pogosto prehiter, preglasen in prenaporen. Pogrešam naravo, hribe, gozd, prostor, kamor bi se lahko umaknila in zadihala. V tem pogledu pogrešam Ljubljano.

Enako vprašanje za Ljubljano.
Ljubljana je moje mesto. Rada jo imam. Je majhna, zanimiva, seksi in zelena. Pravzaprav je veliko mesto v malem, ki se tako lepo staplja s podeželjem. Vse kljukice Londona ima tudi Ljubljana, le v manjšem obsegu. Ljubka je v svoji majhnosti. Lahko je glasna, polna turistov in spet mirna, prazna in zaspana. Paše mojemu karakterju. Je obvladljiva, ponuja druženje s prijatelji na vseh koncih mesta – in to vse v enem popoldnevu! – ter neskončne možnosti rekreacije v naravi bližnjih hribčkov.

Zna me seveda tudi spraviti v zadrego – recimo, ko po enajsti zvečer dogajanje v veliki meri utihne in te mladi, življenja polni turisti, sprašujejo, kam na pijačo, ti pa lahko bolj skomigneš z rameni. Pa če pustimo bare in pube, ti se tudi v Londonu zaprejo, v Ljubljani gotovo manjka alternative. Nekateri deli mesta vedno spijo in obstaja kup praznih prostorov in trgovin, ki bi se jih lahko najelo za neko simbolno najemnino, namesto da propadajo.

Za kakšen tip človeka je London idealno mesto?
Hm, kaj pa vem. Jaz bi rekla, da je London mesto mladih, ambicioznih podjetnikov, mogoče karieristov; idealno za ljudi, ki imajo radi velika, dinamična in glasna mesta. V njem si to, kar si, uživaš v svoji anonimnosti, če ti tako paše, se izgubiš. Še vedno menim, da je kakovost  življenja v Ljubljani bistveno boljša. V mislih imam družino, prijatelje, naravo, torej družabno življenje zunaj pisarne.

Ali danes na Ljubljano gledate drugače kot pred selitvijo?
Ne, prav nič. Vedno raje jo imam. Oba z Blažem rada potujeva in ravno potovanja ti dajo tisto širino, občutek, kaj ti paše in kaj ne. Ljubljana ima tisto nekaj, nekakšen »spark«, ki ga opazijo tudi turisti. Najin odhod v London ni povezan z »bežanjem«, iskanjem boljšega življenja. Je bolj eksperiment, radovednost v smislu poslovnih možnosti in delovanja zunaj meja Slovenije. Relacija London–Ljubljana bo sicer ostala, a načrtujeva, da se prej ali slej vrneva domov.

Kaj ljubljanskega še pogrešate?
Družino, prijatelje, tek po Rožniku, umirjeno kolesarjenje po ljubljanskih ulicah, strogi center brez prometa, kofetkanje, pa še kaj bi se našlo …

Kaj pa moramo iz Londona nujno uvoziti v Ljubljano? In obratno?
V Ljubljano še več marketov, charity in vintage trgovin, festivalov, delavnic in kulturno-umetniških prostorov tipa Metelkova, kjer mladi lahko ustvarjajo. V London pa dobro kavo, kruh in tri ljubljanske 'hribčke' za malo medvišinske dinamike. In gotovo še energetsko varčne hiše, dvojna okna ter manj embalaže v trgovinah!

Kdaj vas torej spet srečamo na Čopovi?
Upam, da že okoli božiča. Drugače pa kmalu!

(Foto: Blaž Kavčič)