Povodni mož in Urška: svarilo Ljubljančanom pred razuzdanostjo
»Od nekdaj lepé so Ljubljanke slovele, al' lepše od Urške biló ni nobene …« Le kdo je ne pozna, Prešernove prevzetne lepotice, za katero prav noben fant ni bil dovolj dober , vse dokler ni našla tistega dobesedno usodnega. A marsikdo ne ve, da ošabna Urška ni vzklila iz domišljije našega največjega pesnika – že ob njegovem rojstvu je bila namreč ta zgodba stara najmanj stoletje.
»Naša dežela je bila nekdaj polna vil, škratov, pehtrih bab, gozdnih mož, povodnih mož in drugih davnih, skrivnostih poganskih bitij, ki so živela v bližini naših mest in vasi,« piše Dušica Kunaver v knjižici Pripovedi, miti in legende iz krajev Osrednjeslovenske regije, ki jo je izdal Turizem Ljubljana. Prigodo s povodnim možem v Ljubljani je tako po njenih besedah zelo natančno opisal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske (leta 1689):
»Prvo nedeljo malega srpana 1547 se je sešla v Ljubljani na Starem trgu vsa soseska pri vodnjaku, ki ga je krasila lipa. Tu so se ob prijetni godbi gostili, kramljali, se zabavali s plesom. Ko so bili že vsi dobre volje, je pristopil lepo opravljen mladenič zale postave. Vse zbrane je vljudno pozdravil in vsakemu stisnil roko, a tujčeve roke so bile mrzle in mehke. Takoj nato si je izbral plesalko, lepo, nališpano dekle, ki je bilo razposajenega vedenja. Ime mlade lahkoživke je bilo Urška Šeferjeva. Ko sta zaplesala nekaj rajev, sta začela krožiti vedno dalje mimo Stiškega dvorca proti Ljubljanici. Skočila sta v Ljubljanico in izginila gledalcem izpred oči. Ob tej dogodbi se je družba tako zgrozila, da je bilo raju še tisto uro konec. Posihmal so te vesele zabave povsem prenehale. Mlademu svetu pa je služil ta grozni primer kot strašilni nauk, naj se ogiblje razuzdanosti.«
Če je torej svarilo delovalo tudi pri Prešernu, ki je Povodnega moža, sicer svojo prvo balado, napisal v mladosti, presodite sami. Nekaj verjetno pove tudi dejstvo, da je v svoji interpretaciji za razliko od Valvasorja končni moralni nauk izpustil, morda tudi zato, ker naj bi pri pesmi izhajal iz lastne mladostniške zaljubljenosti.
Če bi torej radi ljubljanskega povodnega moža srečali danes, se kakšen dan, ko ste še posebej dobre volje, odpravite k Ljubljanici in preizkusite svojo (ne)srečo.
Mi smo ga nazadnje videli kar nekaj korakov stran, natančneje na naslovu Einspielerjeva ulica 1 v Ljubljani, v 2. nadstropju. Je namreč eden osrednjih likov razstave Mitološka in junaška bitja v Ljubljani in okolici, ki si jo do konca leta lahko ogledate v Slovanski knjižnici. Med drugim vas tam čaka tudi zgoraj omenjena knjižica Dušice Kunaver in znamka s podobo Povodnega moža, ki si jo je zamislila Andrejka Čufer.
Ni videti preveč prijazen, kaj pravite?
(foto: Slovanska knjižnica)
