Nadarjeni Jure Henigman je pri svojih tridesetih slovenski javnosti že dobro poznan kot gledališki in filmski igralec. Še kot študent Akademije za gledališče, režijo, film in televizijo je nase opozoril s številnimi uspešnimi nastopi na profesionalnih odrih. Leta 2007 je za svoje vloge prejel študentsko Severjevo nagrado, leta 2009 pa Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Zadnjih sedem let je zaposlen v MGL, njegova trenutna vloga pa je vloga Ahila v predstavi Iliada, v režiji Jerneja Lorencija. Na ogled je v Cankarjevem domu, zaradi velikega zanimanja v marcu sledita še dve predstavi. V vseh letih pa se je Jure vzporedno uspešno uveljavljal tudi kot filmski in televizijski igralec. Prvo vlogo je odigral v študentskem kratkem filmu Roka Bička, sledili sta vlogi v filmih 9.06 Igorja Šterka in Osebna prtljaga Janeza Lapajneta. Veliki filmski preboj mu je prinesel vojak Gregor, v Izletu Nejca Gazvode, za katero je prejel več nagrad, tudi tujih. Uspešno je odigral še vlogi v televizijskem filmu Igra s pari in filmu Nahrani me z besedami Martina Turka. Na Berlinalu se je pred dvema letoma znašel med deseterico najbolj nadarjenih mladih igralcev, v elitni družbi 'Shooting Stars'.

1.) Kdo ste in iz kje prihajate?

Sem Jure. Star sem polnih 30 let. Živim v Ljubljani, prihajam iz Ribnice in sem igralec. Prihajam iz velike družine s štirimi otroci. Tudi sam imam dva, štiriletno punčko in enoletnega fantka.

2.) Kaj vam pomeni igra? Od kje navdih za nove in nove vloge in kako med njimi dnevno preklapljate?

Igra mi pomeni veliko različnih stvari. Je moj eksistencialni vir. Način izražanja. Moja ljubezen. Moja terapija. Moj način življenja. Tako gledališče kot tudi film sta mi zelo ljuba. Tudi med dramami in komedijami nimam favorita. Je pa vse to zelo široko področje, v katerem so najpomembnejši faktor sodelavci. Z drznimi, ustvarjalnimi ljudmi bi šel lahko na konec sveta! Naj bo na odru ali pred kamero. Z navdihom zaenkrat nimam težav, kar je. Preklapljanje med vlogami pa je zelo naravna stvar, nič takega. Kot v srednji šoli, ko si po uri angleščine prišel k matematiki. Najbrž nisi računal v angleškem jeziku.

3.) Kakšna so vaša življenjska načela, ki se jih držite?

Moja življenska načela, ki se jih držim? Hm… ne vem če se kakšne stvari prav zares dosledno držim. Živim po svojem notranjem kodeksu, ki je kakršen je. Ni popoln, hvalabogu! Sem človek in poskušam biti čim bolj človeški.

4.) Vaša zadnja odmevna vloga je bila v zahtevni predstavi Iliada, kjer ste igrali vlogo Ahila. Do glavne vloge ste prišli po naključju, kaj se je zgodilo?

Vlogo Ahila sem nasledil od Sebastiana Cavazze, ki se je na eni iz med vaj pred premiero težko poškodoval. Mojo prejšnjo vlogo je prevzel Blaž Setnikar, namesto njega pa je v vlogo Hefajsta vskočil kar koreograf in asistent režiserja, Gregor Luštek.

5.) Kakšni so odzivi ljudi na predstavo?

Ljudje v večini zelo dobro gledajo predstavo in nas na koncu običajno nagradijo z bučnim aplavzom. Občutek je res lep, skoraj katarzičen.

6.) Kaj vam pomeni Ljubljana? Kaj vam je tu še posebej všeč in kaj bi spremenili, če bi lahko?

Kot že omenjeno, sem Ribničan, z Ljubljano pa sem tesneje povezan zadnjih 15 let, od srednje šole. Tu živim dobrih 10 let in sem jo kar posvojil. Ljubljana je zelo prijetno mesto in jo imam rad. Najbolj takrat, ko se po kakšnem potovanju vrnem domov. Takrat jo vedno še bolj vzljubim. Mislim pa, da je njen največji problem to, da se jo dela všečno turistom in s tem oddaljuje domačinom. Mislim, da bi turisti prihajali tako ali drugače. Mogoče bi jim bilo celo bolj zanimivo, da opazujejo domačine v bolj pristnem okolju kot v neki malce umetni, preveč splošni formi.

7.)  Imate kakšne želje in načrte za prihodnost?

Oh, kdo se ima čas s tem ukvarjati, hahaha…

Pripravila: Urška Košir

Foto: Marjan Mutic, Jože Suhadolnik in Peter Uhan, vsi za MGL