Joel Loyo je široko nasmejan modni oblikovalec iz Mehike. V Slovenijo ga je pred 7 leti pripeljala ljubezen in Ljubljana je kmalu postala njegov drugi dom.                                                 
 

Iz kje prihajate?

Rojen sem bil na območju Veracruza na vzhodu Mehike, natančneje v vasi 'Passo largo', kar v prevodu pomeni 'velik korak'. Vas šteje 3000 prebivalcev in jo je težko najti na zemljevidu, saj zaradi svoje majhnosti na večini izmed njih niti ni vrisana. Pred tremi leti je k nam prišel telefonski signal, nato počasi še internetna povezava. Ravno zaradi te odmaknjenosti brez kakršnekoli tehnologije, so spomini na moje otroštvo polni pozitivnih občutkov. Moj oče je kmet in ima lastno plantažo pomaranč, mama je gospodinja. Otroci smo odraščali na podeželju in lahko rečem, da sem imel najlepše otroštvo, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu. Vse je bilo tako prvinsko, spominjam se, da smo kot otroci plavali v reki, pobirali pomaranče, se igrali s prijatelji tudi do enajstih zvečer in pretekli vse naokrog.

Zakaj ste se iz tople Mehike preselili v pregovorno megleno Ljubljano?

V Slovenijo sem pred sedmimi leti prišel zaradi ljubezni. Ker moja ljubezen živi tu, v Ljubljani in od takrat v Ljubljani živim tudi jaz.

Pred prihodom v Slovenijo ste 7 let živeli v mehiški prestolnici. Kako bi primerjali življenje v Mexico City-ju z življenjem v Ljubljani? Kaj vam je tu bolj všeč in kaj pogrešate?

Težko je primerjati, oziroma reči kaj mi je bolj všeč v Ljubljani v primerjavi z Mexico city-jem, saj je ogromna razlika med enim in drugim mestom. Najboljša stvar v Ljubljani so zagotovo kratke razdalje - od doma do ateljeja imam samo pet minut peš, do strogega centra deset minut. Moj najljubši lokal je Daktari na Krekovem trgu, kjer se prepletajo zgodbe ljudi, sonce, vzpenjača, ko piješ kavo pa mimogrede spoznaš marsikaterega umetnika.
Mexico city ima na drugi strani kar 25 milijonov prebivalcev in temu primerno ponuja vse, kar poželi srce, kadarkoli in kjerkoli - showi, restavracije, vse je odprto, kozmopolitansko vzdušje se čuti 24 ur na dan, 7 dni na teden, tudi ob nedeljah. Še najbolj od vsega pogrešam moje prijatelje in znance iz Mexico city-ja, ki so večinoma umetniki - plesalci, igralci, režiserji...
Velika prednost je tudi sama lokacija Ljubljane, saj je vse okrog na dosegu roke - smučanje na Krvavcu je oddaljeno le dvajset minut vožnje, kopanje v morju eno uro, do Dunaja pridem v štirih urah, enako do Budimpešte, dve uri in pol potrebujem za Benetke in to je zame kot Mehičana izjemen luksuz. V Mehiki samo za prevoz iz enega konca prestolnice na drugega človek potrebuje več ur, za kavo s prijatelji se je, zaradi gneče na cestah, potrebno dogovoriti vsaj dan vnaprej.
Slovenija na splošno omogoča izjemno kvalitetno življenje, saj ima veliko neokrnjene narave, poleg tega je mirna, varna, ljudje pa so zelo prijazni in odprti do tujcev. V bistvu so se vsi, ki so bili tu na obisku, dobesedno zaljubili v vašo deželico. Vsi moji sorodniki in prijatelji, ki so me že obiskali, so bili navdušeni tudi nad Ljubljano in jo opisovali kot čudovito mesto.

Po poklicu ste modni oblikovalec. Kdo vas je navdušil nad modo in kako je potekala vaša poklicna pot?

Že od malih nog sem vedno hotel biti oblečen drugače kot ostali otroci. Mama je imela doma šivalni stroj, da nam je sproti krpala obleke in šivala osnovne stvari, jaz pa sem neprestano razmišljal, kaj vse bi si tam lahko sešil in naredil zase nekaj drugačnega. Ko sem bil star 11 let, sem prvič dobil dovoljenje, da se usedem za 'mašino' in prva stvar, ki sem si jo sešil, je bil telovnik, ki ga mama hrani še danes.
Ko sem odrastel, sem sicer sprva hotel biti slikar in v tistem obdobju sem naslikal veliko pokrajin, saj me že od nekdaj privlačijo oblike in barve. Kasneje sem v Veracruzu doštudiral modni marketing, nato pa sem sem preselil v Mexico city, kjer sem ostal 7 let. To je bila zame največja šola in pomembna življenjska izkušnja, saj sem tam kot stilist in kostumograf začel delati na Televisi, ki je največja medijska multinacionalka v Latinski Ameriki, v Sloveniji zagotovo poznana po mnogih telenovelah. Tam je na posameznem projektu delalo okrog 150 ljudi in vsak je moral znati delati vse, sam sem pogosto delal tudi masko in frizuro. Je pa res, da je bil delovni ritem neverjeten, včasih se je zgodilo, da smo začeli ob 8h zjutraj in končali ob 2h ponoči, kar človeka počasi kar izčrpa, to pa se pozna tudi pri kreativnosti. Po koncu dela na Televisi sem začel delati v gledališču, ki je še danes moja velika strast. Tam sem kot kostumograf kreiral cel koncept kostumov, pri čemer so mi bile v veliko pomoč tudi moje plesne izkušnje,
Od prihoda v Slovenijo intenzivno delam na lastni blagovni znamki, ustvaril sem svojo linijo kopalk JL. Kot kostumograf sem leta 2012 sodeloval pri odmevni umetniško dobrodelni akciji fotografinje Urške Košir - Vidim junake, za otroke pod okriljem Alena Kobilice. Za menoj je že uspešno sodelovanje z enim izmed vaših gledališč, sicer pa kreiram še poročne, maturantske in večerne obleke, pogosto tudi za razna lepotna tekmovanja. Dela je iz leto v leto več, edino časa mi pogosto primankuje za vse, kar bi želel še ustvariti.

Vaše življenjsko načelo?

Lahko rečem, da živim tako, da sem zadovoljen s svojim življenjem. Imam čisto vest in postopno, a vztrajno izpolnjujem zadane cilje. Dosegel sem pravo popolnost bivanja, čeprav bi si na drugi strani seveda želel še več. Že celo življenje se selim iz enega konca sveta na drugega in kar se tega tiče, verjetno ne bom nikoli 'Evropejec'. Vi dajete prednost razumu pred občutki, jaz pa imam v sebi to južnoameriško kri in najprej čutim, potem šele mislim. Ko začutim, takrat grem. Zaenkrat sem tukaj in se počutim fantastično, a če bo moje srce zopet spregovorilo, bom šel naprej. Marsikomu se to ne zdi normalno, niti razumljivo, ampak tako čutim in ne znam živeti drugače.

Misel za konec?

Vse ogromne zgodbe v življenju se začnejo s sanjami, zato nikoli ne nehajte sanjati!

Pripravila: Urška Košir za Ljubljana Nepremičnine
Fotografije: Janez Marolt, Urška Košir - http://www.urshika.com                                                      Spletna stran oblikovalca: http://www.joelloyo.com