Ena izmed velikih prednosti Ljubljane je njena centralna lega, ki omogoča, da je človek v zgolj eni uri vožnje že v gorah ali na slovenski obali. Veliko lepih krajev, vrednih obiska, pa leži tudi tik ob Ljubljani in eden izmed takšnih je Vrhnika. Ta je od Ljubljane oddaljena le 22 km ali 20 minut vožnje z avtom in je zgodovinsko, naravno in kulturno izjemno bogato in raznoliko mesto, vsekakor vredno obiska in ogleda. Vabljeni!

Vrhnika leži v osrednji Sloveniji, na zahodnem robu Ljubljanskega barja in ponuja številne možnosti za odkrivanje narave in kulture na stiku Barja in Krasa. Številne so tudi možnosti obiska različnih prireditev, rekreacije in športa, ki zagotavljajo dobro počutje ter zdravje telesa in duha. Gre za eno najbolj okoljsko osveščenih občin v državi (prva slovenska 'Zero waste' občina in Zelena občina 2011). Zelena pa je tudi njena pokrajina – barje, hriboviti svet in reka Ljubljanica, ki izvira prav na Vrhniki in pokrajini še poseben daje pečat.

Bogata zgodovina

Številne arheološke najdbe pričajo o dolgi zgodovini poselitve vrhniškega območja. Nekatere najdbe izstopajo celo v svetovnem merilu kot npr. lesena ost, stara med 38 in 45 tisoč let, ki je edina tovrstna najdba na svetu do sedaj. Med ostanki tabora lovcev iz 8. tisočletja pr. n. št. na Zaloki, je bila najdena ženska lobanja, ki je najstarejši najdeni skeletni ostanek človeka na območju Slovenije. To pomeni, da se je po Vrhniki sprehajala prva ženska v Sloveniji. Na Hočevarici so bile najdene bakrene sekire iz 4. tisočletja pr. n. št., ki so eden najstarejših dokazov o metalurški dejavnosti v jugovzhodnih Alpah.

Na območju koliščarskega naselja Stare gmajne pri Verdu so bili l. 2002 najdeni ostanki lesenega kolesa in pripadajoče osi. Izkazalo se je, da gre za najstarejše najdeno in ohranjeno leseno kolo z osjo na svetu, staro kar 5.200 let in s tem za eno izmed najpomembnejših arheoloških najdb na svetu. Najdbe podobnih koles in osi poznamo s hribovitih območij Srednje Evrope, kolo z Ljubljanskega barja pa se uvršča v sam vrh svetovne dediščine. Strokovnjake preseneča z natančno in izjemno domišljeno izdelavo.

Sredi 2. st. pr. n. št. je na širšem območju Vrhnike obstajalo naselje, ki se je v polatinjeni obliki imenovalo Nauportus (Nauportus – navis, portus – pristanišče). Kraj, takrat pod oblastjo keltskega plemena Tavriskov, je bil postaja na tovorni poti Akvileja-Emona. Največji razcvet je naselje doživelo v času osvajanj cesarja Avgusta, ki je želel vojaško in gospodarsko povezati kraške in alpske pokrajine ter Podonavje z Italijo, zato je dal vojaškim oddelkom zgraditi cesto od Ogleja čez Hrušico na Vrhniko in v rimsko Emono. Odsek ceste med Ljubljansko kotlino in Krasom je bil za rimsko državo izrednega pomena. Nauportus se je razvil v pomembno pristanišče in skladišče z vso takrat potrebno infrastrukturo.

V pisnih virih je Vrhnika prvič omenjena leta 1300 kot Oberlaibach ali Gornja Ljubljana. Valvasor pripoveduje, da je bila Vrhnika trg že leta 1325 in je predstavljala enega najstarejših trgov bivše dežele Kranjske, kjer so gospodovali “vrhniški gospodje”.

Zlato dobo je Vrhnika doživela v 17. stoletju, zahvaljujoč ugodnemu položaju ob glavni državni cesti, po kateri je potekal ves promet med Trstom in Ljubljansko kotlino ter se od tu naprej odvijal po Ljubljanici. Pomembnost Vrhnike v tem obdobju dokazujeta obiska avstrijskih cesarjev – leta 1660 je Vrhniko obiskal avstrijski cesar Leopold I., leta 1728 pa mu je sledil še avstrijski cesar Karel VI. Z dograditvijo cesarske ceste Dunaj-Trst leta 1806, je čolnarstvo začelo počasi izumirati, uveljavljalo pa se je prevozništvo na daljše razdalje. Najpogosteje so vrhniški “furmani” vozili na sever do Mürzzuschlaga in na jug do Mantove. V tistem času je Vrhniko zajela gospodarska kriza, iz katere si je počasi pomagala z novimi gospodarskimi panogami. Začelo se je izkoriščanje velikih gozdov v bližnjem kraškem zaledju. Ob močnih izvirih Ljubljanice je bilo proti koncu 19. st. toliko žag kot nikoli prej in pozneje. Z dograditvijo lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika leta 1899 se je začel razvoj nove industrije (opekarstvo, usnjarstvo, lesarstvo, mlekarstvo, sirarstvo). V drugi polovici 19. st. in na začetku 20. st. so Vrhniko s svojim delovanjem zaznamovali nekateri izmed vidnejših slovenskih umetnikov – pisatelj in dramatik Ivan Cankar, slikarji Simon Ogrin, Jožef Petkovšek in Matej Sternen.

Po letu 1945 se je Vrhnika začela hitro razvijati, saj so k temu pripomogle ugodne prometne povezave in bližina Ljubljane. Število prebivalstva je hitro naraščalo. Pojavila so se nova naselitvena jedra, ki so se zlila s starimi, in Vrhnika je leta 1955 postala mesto. V novejšem času Vrhnika deli usodo države in sveta, saj je propadel velik del delovno intenzivnih panog, ki so jih nadomestile moderne storitvene dejavnosti, med drugim tudi turizem.

Vrhnika se je v zadnjih letih razvila v eno najbolj ''zelenih'' občin v državi. Zelena pa je tudi njena pokrajina – barje, hriboviti svet in reka Ljubljanica, ki izvira prav na Vrhniki in daje pečat pokrajini. Vse to vabi tako domačine kot tudi obiskovalce k odkrivanju narave in kulture na stiku Barja in Krasa. Številne pa so tudi možnosti obiska različnih prireditev, rekreacije in športa, ki zagotavljajo dobro počutje ter zdravje telesa in duha.

Zanimivosti

Argonavti - V spomin na čas starogrške kulture in potovanja Argonavtov ima občina Vrhnika ladjo Argo upodobljeno v svojem grbu. Domačini in obiskovalci od vsepovsod pa se jih vsako leto spomnimo v času Argonavtskih dni.

Ljubljanica - Reka je imela nekdaj pomembno vlogo kot plovna pot, po kateri so prevažali tovor v Ljubljano in iz nje. Najdba tovorne ladje iz časov, ko je bila Ljubljana imenovana Emona, Vrhnika pa Nauportus, to le še potrjuje. Leta 1840 in 1898 sta za kratek čas po njej plula celo parnika. Nekoč je bila najbolj plovna reka v tem delu Evrope, danes pa je ena izmed arheološko najbolj zanimivih evropskih rek, saj v svojih nedrjih ohranja dobro ohranjene priče svojega pestrega življenja. Doslej so z njenega dna pobrali že več kot šest tisoč arheoloških predmetov.

Ostanki Rimske ladje - Septembra leta 2008 so pri Sinji Gorici našli ostanke rimske tovorne ladje iz 1. st. n. št. Po mnenju strokovnjakov gre za izjemno pomembno odkritje mednarodnega pomena. Konstrukcija ladje z ugotovljeno tehniko gradnje z železnimi spojkami namreč predstavlja manjkajoči člen v raziskavah tehnologije gradnje sredozemskega tipa plovil in razvoja ladjedelništva na splošno.

Planina nad Vrhniko - Na vrhu Planine nad Vrhniko (733 m) stoji lesen razgledni stolp, eden najvišjih lesenih samostoječih objektov v Sloveniji. Razgledni stolp (22 m), na katerega lahko splezate danes, je že četrti na tem mestu. Zgrajen je bil leta 2008, z vrha pa se odpira čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico. Planina nad Vrhniko je sicer ena izmed najbolj priljubljenih pohodniških točk v okolici Ljubljane. Ko premagate približno 400 m višinske razlike si lahko v planinskem zavetišču  naberete novih moči.

Osnovni podatki

površina: 115 km2
število prebivalcev: 16.000 (občina), 7.500 (mesto Vrhnika)
podnebje: tipično celinsko
nadmorska višina: 290 m

dostopnost: z avtomobilom - ob stari glavni cesti Ljubljana-Postojna in tik ob avtocesti A1, izvoz Vrhnika ali z avtobusom - medkrajevni avtobus LPP, št. 47 (Ljubljana-Brezovica-Vrhnika) in št. 48 (Ljubljana-Brezovica-Vrhnika-Logatec)

Naravne znamenitosti:

Izvir Ljubljanice, Jurčevo šotišče, Kotnik-Lenarčičev park v Verdu, Kuclerjev kamnolom, Ljubljansko barje, Mali plac, Planina nad Vrhniko, Ribniki v Verdu, Vrhniška jama

Kulturne znamenitosti:

Cankarjeva spominska hiša, Cankarjeva enajsta šola, Cankarjev spomenik, Cerkev sv. Miklavža, Cerkev sv. Pavla, Cerkev sv. Trojice, Črni orel, Drča - spomenik padlim v NOB, Grad Bistra, Kolo - 5200 let, Kotnik-Lenarčičev park v Verdu, Kunstljeva vila, Lavrenčičeva hiša - Stara pošta, Mikl'čeva kašča, Rimski zid - Claustra Alpium Iuliarum, Rupnikova linija na Zaplani, Skarabej, Sodnija, Stalna razstava Florisa Oblaka, Star maln, Tehniški muzej Slovenije, Vrhniški pirhi

Pripravila: Urška Košir

Fotografije: A. Fevžar, K. Dolenc, F. Gerenčer za Visit Ljubljana in arhiv Visit Vrhnika

Viri in spletne strani: Turizem Vrhnika in Turizem Ljubljana