Pred leti sva s prijateljem imela precej nore ideje in divje nočno življenje. To je bilo obdobje pred začetkom krize in malce po tistem, ko smo prevzeli Evro. Ko je bilo najino finančno stanje dosti boljše kot danes.

Ena izmed najinih bolj odštekanih idej je bila naslednja - v lastni režiji in za lastne potrebe sva izvedla zanimivo mini raziskavo. Vsak od naju je v roke vzel svoj izvod Oglasnika. Zanimala naju je seveda rubrika Zasebni stiki. Ja, to je tista rubrika, v kateri dekleta ponujajo spolne usluge. Od erotične masaže, brez intimnih stikov, do kompletnega paketa, v katerem te gospodična zadovolji oralno, vaginalno, analno, skratka brutalno... A pravzaprav naju to niti ni zanimalo. Vsak od naju si je izpisal 15 telefonskih številk. Jaz sem se osredotočil na tiste iz Ljubljane oziroma osrednjeslovenske regije, kolega pa na tiste iz Štajerske in anketa se je lahko začela.

Opravila sva 30 telefonskih klicev. V treh primerih številka ni obstajala. V štirih primerih je telefon večkrat zapored zvonil v prazno. Ostalo nama jih je torej 23. Vsaki od njih sva postavila tri vprašanja. Koliko si stara? Kakšna je cena? Počneš to le zaradi denarja, ali v seksu tudi uživaš? Punce so bile presenetljivo iskrene. Šest jih je bilo takih, ki so iskreno priznale, da uživajo v dobrem seksu in, da so pač združile prijetno s koristnim. Dve sta celo priznali, da, če dobita stranko oz. moškega, ki jima je res všeč, mu ne zaračunata ničesar. Sicer pa je bila takrat povprečna cena slovenskih prodajalk ljubezni preračunano od 50 – 70 evrov za pol ure seksa. Dekleta so bila večinoma študentke, v starostni skupini od 19 – 26 let in večinoma Slovenke. Kasneje sem izvedel, da svoje storitve ponujajo večinoma v najetih garsonjerah, ki niso njihova stanovanja in, da se nekatere od njih tržijo z večimi telefonskimi številkami naenkrat. Nekatere od njih svoje potencialne stranke iščejo tudi na spletnih portalih za zmenke. Prefinjeno... No, res je tudi, da vzorec 23 anketirank ni ravno najbolj reprezentativen in merodajen. Glede na to, da dotična dekleta za svoje storitve državi ne plačujejo davka (v državah, po katerih se tako radi zgledujemo, imajo to bolje urejeno), bi predvideval, da jim gre kar dobro.

Najin naslednji projekt je bil še bolj odbit. Za cilj sva si zadala, da ugotoviva v katerem slovenskem nočnem klubu imajo najlepše in najbolj privlačne striptizete ter kje imajo najcenejše pivo. Oba sva bila samska, rahlo razočarana v ljubezni in kot nalašč za takšen 'raziskovalni podvig'. Najina nočna potovanja so se začela - Celje, Žalec, Vransko, Kamnik, Kranj, Ljubljana... Opozoriti vas moram, da je zahajanje po nočnih klubih drag šport in popolnoma  neprimeren za ljudi s plitkimi žepi. Cena malega piva znaša 5 evrov, koktejl za gospodično 20 evrov, 'table dance' še pet evrov več. Skratka zasoljeno drago, Nekega sobotnega večera si tako rečeva: "Ajde, še tega potem pa dosti. Ne moreva zapravit pol plače za take bedarije." Doslej sva ugotovila le, da je večina punc, ki dela v slovenskih nočnih klubih večinoma iz Dominikanske republike, Ukrajine, Belorusije ali Slovaške.

Tistega sobotnega večera pa se mi je zgodilo, kar se mi ne bi smelo. Verjetno nikoli. Zaljubil sem se v striptizeto. Sranje! Moj kolega je, jasno, ponorel. Kako me je lahko vžgalo tako ekspresno hitro? In to mene, človeka, ki se je že zgodaj naučil, da je treba biti v odnosu z ženskami previden. Slabe izkušnje pač. Ženske zame nikoli niso bile le seksualni objekt. Nikoli nisem na njih gledal le kot na kos mesa. Res nikoli. Rad imam ta sladka, dišeča bitja, ki pa ti znajo tako kvalitetno dvignit živec. Vedno sem tudi trdil, da so ženske v marsičem boljše, pametnejše od nas moških. Kar je res, je res.

Glasba je bila dobra, počasi sem žulil svoje pivo in opazoval njo. Ime ji je bilo Oksana. Stara je bila 25 let, prihajala je iz vzhodnega dela Ukrajine. Na levi nogi je imela tetovažo, škorpijona. Imela pa je tudi skodrane črne lase in zelene oči. In najlepši nasmeh, kar sem jih kadarkoli videl pa privlačen glas, povrhu vsega je bilo njeno znanje slovenščine res presenetljivo. Precej koktejlov sem ji plačal in priznam, ta denar bi lahko izkoristil bolje. Ali pa tudi ne. Pogovarjala sva se, se smejala in poljubljala. nisem si delal nobenih iluzij, da bi med nama lahko bilo kaj več, le užival sem v trenutku. Zdi se mi, da je uživala tudi ona. Ali pa je tako dobro igrala. Kdo bi vedel... Nekega večera sem spet prišel tja. Preprosto  moral sem jo videti, jo objeti in se potopiti v vonj njenega parfuma. Natakarice so me že poznale, šef lokala tudi. Oksane pa ni bilo nikjer. Zbolela? Oksane ni več, mi reče šef. Umrla je! Kako umrla? Prevelik odmerek heroina! Šef je gledal v tla. Vedel je, da je sokriv za njeno smrt. Meni je takrat prvič postalo jasno, da se v svetu slovenske prostitucije in trgovanja z ljudmi dogaja marsikaj. Na Oksano pa so ostali sami lepi spomini...

Napisal: Dušan Jambrošič

Uredila: Urška Košir in Jaka Jaklič

Slike: Dreamstime.com