Cacao - umetnost slaščic
Ljubljančani in obiskovalci se že desetletja vsako poletje lahko sladkajo na sladolednem vrtu, ki stoji na začetku Petkovškovega nabrežja. Najemniki in imena ekskluzivne lokacije ob Prešernovem trgu se so se skozi leta menjali, slaščice in sladoled pa so tu ostali vse do današnjih dni, ko jih je pod svoje okrilje vzel Cacao. Ta je obogatil menije, s širitvijo dejavnosti v notranje prostore pa je sladka ponudba postala na voljo skozi vse leto, tudi v najbolj hladnih zimskih mesecih. Pravi čar lokacija dobi spomladi, ko postaja zunaj vedno topleje in sonce radodarno oblije vrt, poleti pa se tu mimo že tradicionalno vijejo dolge vrste za sladoled.
1.) Kako bi s parimi besedami opisali Cacao?
Cacao je prostor brez starostnih omejitev. Je sinergija vsega prijetnega - produktov, interierja, glasbe, servisa, udobja, skratka čista pozitivna energija.
2.) Kaj za vas pomeni lokacija ob Prešernovem spomeniku?
Lokacija in frekvenca ljudi sta zelo pomembni za tovrstno dejavnost. Tu je prej deloval samostojni sladoledni vrt, a samo v poletnih mesecih. Mi smo investirali še v prenovo notranjega prostora, ki mu je bilo najprej potrebno spremeniti dejavnost in tako naredili neko zaokroženo celoto.
3.) Kdaj in kje se je začela zgodba Cacao?
Prvi Cacao smo odprli leta 2005, v Portorožu, na lokaciji, kjer so bile prej sanitarije za plaže. Kavarna je bila predmet javnega natečaja, ideja pa je bila dvigniti nivo tovrstne ponudbe v Portorožu ter ponuditi nekaj s konceptom. V Ljubljani smo obstoječi vrt preimenovali, lokala pa smo uskladili v letu 2008. Lani smo odprli tudi prvi Cacao v tujini, in sicer v Pragi.
4.) V čem se razlikujete od drugih ponudnikov v Ljubljani in kaj so vaše specialitete?
Orjemo ledino v proizvodnji domačega sladoleda in vseh ostalih sladkih produktov. Želimo biti drugačni, s poudarkom, da je vse izdelano na lokaciji, torej pripravljeno sveže in sproti. Za izdelavo sladoledov, sladic in ostalih artiklov iz ponudbe uporabljamo le najboljše sestavine, z najboljšim poreklom, kot so na primer visokokavostno slovensko mleko in smetana, pistacija in mandlji iz Sicilije, ročno prebrani lešniki iz Pijemnota, orehii iz Sorenta, vanilija iz Madagaskarja, cimet iz Šri Lanke oz. Ceylona, kakav v prahu iz južne Amerike, agrumi iz južne Italije, pinjole iz domače Primorske... Trudimo se slediti trendom tako v ponudbi kot izgledu in prav vse zapisano soustvarja blagovno znamko.
5.) Želje in načrti za prihodnost?
Še utrditi blagovno znamko Cacao in jo izvoziti na tuje trge.
Pripravila: Urška Košir
Foto: arhiv Cacao
Spletna stran: http://cacao.si
